Škof Peter na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja v Strunjanu: Marija je živa skrinja nove zaveze

Kralj David je z velikim veseljem prenesel skrinjo zaveze v Jeruzalem. To se je zgodilo prvič. Od Mojzesovih časov je skrinja spremljala Božje ljudstvo na njegovem romanju. Dolga leta ni imela templja ali stalnega prebivališča, ampak je bila znamenje, da Bog hodi s svojim ljudstvom.

Skrinja zaveze je Izraelcem pomenila Božje prebivališče med ljudmi. V njej sta bili shranjeni tabli postave in vrč mane. Za Izraelce je bila to, kar je danes za nas tabernakelj.

Skrinji se je lahko enkrat na leto približal samo veliki duhovnik, da je pred njo molil in daroval. Mi pa smemo vedno prihajati pred tabernakelj in tam počastiti živo navzočega Jezusa.

David je bil vesel, ker je s skrinjo zaveze dobil vidno znamenje Božje navzočnosti. Na Boga je oprl sebe in svoje kraljestvo. Ko pa je nanj pozabil, čeprav samo za hip, mu je hudo spodletelo. Zagrešil je prešuštvo in umor.

Nad ljudstvo je prišla kuga. David pa se ni zaprl vase. Delal je pokoro, molil in prosil za odpuščanje. Prav to ga je delalo velikega. Bil je kralj, hkrati pa tudi spokornik. Ohranil je ponižnost pred Bogom.

David je postal velik ne zato, ker ni grešil, ampak zato, ker se je vedno vračal k Bogu.

Zato ga je Bog blagoslavljal z modrostjo, srčnostjo, pogumom in trdnim kraljestvom. Skrinja zaveze v Jeruzalemu je postala znamenje Božje zvestobe Davidu in njegovemu ljudstvu (prim. 1 Krn 15,3–4.15–16; 16,1–2).

Blažena Devica Marija je živa skrinja nove zaveze. Pod njenim srcem se je Bog naselil med nami v Jezusu Kristusu. V njem si je privzel našo človeško naravo. Po duši, mesu in krvi je postal naš brat.

Njegovo zemeljsko delovanje se med nami nadaljuje v evharistiji: pri sveti maši, kjer se daruje za nas, in v tabernaklju, kjer ostaja navzoč pod podobo kruha. V evharističnem kruhu je resnično navzoč z vso svojo božansko in človeško naravo. Kakor je bila skrinja zaveze znamenje Božje navzočnosti med Izraelci, je danes tabernakelj znamenje, da Kristus ostaja med nami.

Skrinja zaveze je zato predpodoba naših tabernakljev, Marija pa je živa skrinja nove zaveze. To je začutila tudi žena iz množice, ki je poslušala Jezusa. Vzkliknila je: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile« (Lk 11,27).

Vedela je, da mati posreduje življenje, ga hrani in neguje. V Jezusovi Materi je prepoznala Božjo izvoljenost.

Moja mama mi je večkrat potarnala: »Nikakor ne morem razumeti, kako lahko žensko telo, ki ga je Bog ustvaril za spočetje, nošenje, hranjenje in rojstvo novega življenja, zlorabljajo za pohotnost ter iz tega delajo industrijo in velike dobičke. To je velika rana človeštva.«

To notranjo ranjenost je na sebi izkusil tudi apostol Pavel. Najprej je preganjal Kristusa in njegove učence. Po srečanju z vstalim Gospodom pa se je popolnoma spremenil. Postal je apostol, ki je vse želel privesti h Kristusu.

Pavel je izkusil moč greha, ki vodi v smrt, in moč Kristusa, ki prinaša zmago življenja. Ta duhovni boj nikdar ne pojenja. Tudi mi smo vanj vključeni. Toda naša dokončna zmaga ne bo na zemlji, ampak v nebesih. Takrat si bo naša umrljivost nadela neumrljivost (prim. 1 Kor 15,54–57).

Prva je bila tega deležna Blažena Devica Marija. Čeprav je bila kot Jezusova Mati umrljiva, jo je Bog ob vnebovzetju poveličal z dušo in telesom. To je njena velika noč. Postala je kraljica nebes. Tam je pri Bogu srednica v naših prošnjah in molitvah ter pomočnica.

Jezus nam kaže varno pot: poslušanje in ohranjanje Božje besede (prim. Lk 11,28). Božja beseda je živa in učinkovita. Razodeva nam Boga in nas vodi k njemu.

Podoba strunjanske Matere Marije kaže njeno zamišljenost in premišljevanje. Kakor je na zemlji vse shranjevala v svojem srcu, tudi zdaj kot poveličana Mati z ljubeznijo spremlja svoje otroke in nas spodbuja k zvestobi Božji besedi.

Prosímo Svetega Duha, naj odpre naš razum in naše srce, da bomo Božjo besedo poslušali, jo ohranili in po njej živeli, kakor je živela Mati Marija.

Vsem želim vztrajno vero in veliko upanja. Veselimo se in radujmo, kajti použita je smrt v Kristusovi zmagi (prim. 1 Kor 15,54).  Amen.