Koprska stolnica – Marijinega Vnebovzetja

Začetki koprske škofije segajo baje v prvo polovico 6. stol. in sv. Nazarij (+524), ki naj bi bil doma iz okolice se omenja kot prvi škof. Stolnica sama je posvečena Marijinemu vnebovzetju, ko je že izpričan začetek koprske škofije v 8. stoletju, za časa škofa Janeza I. Med najpomembnejše koprske škofe sodi Paolo Naldini (1686 – 1713), ki je leta 1700 napisal zgodovino škofije (Corographia Ecclesiastica, Benetke 1700).

Po ustnem izročilu naj bi bila sedanja koprska stolnica že peta, po nekaterih virih celo šesta cerkev na tem mestu. Sedanjo velikost in obliko je stolnica dobila sredi 18. stoletja.

Današnja stolnica je zunaj 70 m dolga in 25 široka; notranja dolžina ladje je 40 m, širina 24 m. Pod današnjim prezbiterijem je bila v prejšnji cerkvi kripta – podzemeljska kapela – z oltarjem sv. Elija, kamor so vodile stopnice z leve in desne strani glavnega oltarja. Kripto so leta 1716, ko so stolnico preurejali, porušili in zasuli. Od prejšnje cerkve je ostalo nedotaknjeno pročelje, ki pa je bilo postavljeno v dveh obdobjih: spodnja polovica v gotsko-benečanskem slogu leta 1392, zgornja pa v lombardskem slogu skoraj sto let pozneje (1488). Takrat so prejšnjo cerkev podaljšali do pročelja in zvonika.

Zvonik koprske stolnice je občinska last. Visok je 53 metrov. Zidan je bil v več etapah in je bil večkrat preurejen. Prvotno je stal sam zase in je služil v vojaške namene kot trdnjava in opazovalnica. S stolnico je bil spojen leta 1488, današnjo obliko pa je dobil leta 1664, obnovljen pa 1989.

Posebnost koprske stolnice je krstilnica, stavba, ki je ločena od cerkve. Kapela – cerkvica karmelske Matere božje je rotunda (okrogle oblike), stoji na severni strani stolnice in sodi med najstarejše stavbe v Kopru (13. stoletje).

Druge cerkve

Svojčas je bilo v Kopru poleg stolnice še nad 50 manjših in večjih cerkva in kapel. Mnoge med njimi so pripadale raznim redovom, bratovščinam in zasebnikom. Veliko teh cerkva je bilo ukinjenih pod cesarjem Jožefom II. in za časa francoske okupacije. V upravi koprske župnije so danes te cerkve: Sveti Blaž v Dellavalljevi ulici, Sveti Bass na Prešernovem trgu, Sveti Nikolaj v Kidričevi ulici, Sveta Trojica v Kidričevi ulici, nekdanja kapucinska cerkev svete Marte v Goriški ulici. Sv. Ana je frančiškanska cerkev na Destradijevem trgu.

Oltarji v koprski stolnici

Veliki oltar, je delo piranskega mojstra Gasparja Albertinija (1789). ki je od leta 1968 (po načrtih arhitekta Tomaža Štruklja) v skladu z liturgičnimi navodili II. vatikanskega koncila preurejen in obrnjen proti ljudem. Za sedeži ob glavnem oltarju je sarkofag sv. Nazarija (grobnica) z vklesanimi podatki na njem.

oltar sv. Petra in Pavla iz ukinjene cerkvice sv. Dominika (1806) nosi sliko, ki je najboljše delo koprskega slikarja Bartolomeja Gianellija (1824 – 1894).

oltar Brezmadežne ima sliko istega slikarja Gianellija. Naslikal jo je v naglici na željo koprskega kapitlja, ker je le-ta hotel imeti priložnostno sliko ob razglasitvi dogme Brezmadežnega spočetja 8. decembra 1854.

oltar sv. Hieronima (1670) je delo beneškega kiparja Aleksandra Tremignana.

oltar sv. Križa je leta 1894 izdelal kipar Scipione Biggi Carrara in je dar dosluženega koprskega kanonika Abata Schiavija, kateremu je kipar izdelal tudi grobnico.

Druge zanimivosti v stolnici

Prižnico je leta 1758 izdelal Lorenzo Farolli v stilu rokokoja. Isti kipar je štiri leta prej izklesal steber s kipom Karla VI. na Piazza della Borsa v Trstu.

Škofovski prestol je lesen, izdelan okoli leta 1730.

Korne klopi je izdelal v Kopru v letih 1686 – 1687 iz oljčnega lesa “mister Stefano Bandesi Tedesco”. Vsebujejo grb škofa Agostina Britija, ki je kril stroške. Iz iste dobe je tudi veliki legile (stojalo za knjigo) v kotu.

Orgle so iz leta 1773 (prof. Gaetano Callido, Benetke). Prejšnje je leta 1771 uničila strela.

Fanali, veliki, iz lesa izrezljani in pozlačeni zaprti svečniki, so benečansko delo (Paolo de Mori, 1750). Istega izvora je tudi večina navadnih svečnikov.