Imenovanje in umestitev msgr. dr. Jurija Bizjaka za ordinarja koprske škofije

Papež Benedikt XVI. je v soboto, 26. maja 2012, po kan. 401 § 1 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) sprejel odpoved službi dosedanjega koprskega škofa msgr. Metoda Piriha ter imenoval dosedanjega pomožnega koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka za koprskega škofa.

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 25. marca 1985 imenoval msgr. Metoda Piriha za škofa pomočnika tedanjemu koprskemu škofu msgr. dr. Janezu Jenku (1977–1987) s pravico nasledstva. Škofovsko posvečenje je prejel 27. maja 1985 v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja, škofijo pa je prevzel 16. aprila 1987 po upokojitvi škofa Jenka. Škof Pirih je 9. maja 2011 izpolnil starostno mejo 75 let, ko so škofje naprošeni, da papežu ponudijo odpoved službi (prim. kan 401 ZCP).

Škofa Bizjaka je papež Janez Pavel II. 13. maja 2000 imenoval za koprskega pomožnega škofa, naslovnega škofa v Gergiju. Jurij Bizjak je bil prvi pomožni škof v zgodovini obnovljene koprske škofije. V škofa je bil 5. julija 2000 posvečen v koprski stolnici. Za škofovsko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja: »Pogum, vse ljudstvo v deželi« (Ag 2,4).

Appointment of the new Bishop Ordinary for the Diocese of Koper, Slovenia

Today, Saturday May 26, 2012, Pope Benedict XVI accepted the resignation of Bishop Metod Pirih of Koper from office, according to Can. 401 § 1 of the Code of Canon Law (CCL), and appointed Auxiliary Bishop Jurij Bizjak the new Bishop Ordinary of Koper.

Pope John Paul II (1978–2005) appointed Mons. Metod Pirih Coadjutor Bishop with the right of succession to the then-Bishop Ordinary of Koper, Most Rev. Janez Jenko (1977–1987) on March 25, 1985. He was consecrated bishop on May 27, 1985 at the Cathedral of the Assumption in Koper, and took possession of the Diocese of Koper on April 16, 1987 upon the retirement of Bishop Jenko. Bishop Pirih reached the age of 75 years on May 9, 2011, the age when bishops are requested to offer resignation from office (cf. Can. 401 CCL).

Pope John Paul II appointed Mons. Jurij Bizjak Auxiliary Bishop of Koper and Titular Bishop of Gergi on May 13, 2000. He was consecrated bishop on July 5, 2000 at the Cathedral of the Assumption in Koper. He chose as his episcopal motto a quote from the Book of the Prophet Haggai, »Take Courage, all you People of the Land« (Hg 2,4).

The text was forwarded by the Apostolic Nuncio in the Republic Slovenia, His Excellency Mons. Juliusz Janusz.

Nomina del nuovo Vescovo diocesano della Diocesi di Koper – Capodistria

Sabato, 26 maggio 2012 il Santo Padre Benedetto XVI ha accettato la rinuncia al governo pastorale della Diocesi di Koper – Capodistria (Slovenia) presentata da S. E. Mons. Metod Pirih in conformità al can. 401 § 1 del Codice di Diritto Canonico e ha nominato come nuovo Vescovo diocesano S.E. Mons. Jurij Bizjak, finora Vescovo ausiliare della medesima Diocesi.

Mons. Jurij Bizjak è nato il 22 febbraio 1947 a Col e nel 1965 si è iscritto al Seminario Maggiore di Ljubljana. È stato ordinato sacerdote il 29 giugno 1971 a Log presso Vipava. Dopo l’ordinazione ha svolto il ruolo di viceparroco a Sežana e ad Ilirska Bistrica. Tra gli anni 1976 e 1983 ha studiato Scienze Bibliche al Pontificio Istituto Biblico e alla Pontificia Università Urbaniana, laureandosi con una dissertazione sul Libro dei Proverbi e conseguendo il dottorato di ricerca.

Dal 1983 al 1997 è stato direttore spirituale nel seminario minore di Vipava e professore di Sacra Scrittura alla Facoltà di Teologia dell’Università di Ljubljana, mentre dal 1997 al 2000 ha ricoperto il ruolo di direttore spirituale nel Seminario Maggiore di Ljubljana. È stato membro del gruppo di esperti incaricati della traduzione in sloveno dell’edizione standard della Bibbia, traducendo in prima persona alcuni libri dell’Antico Testamento. Il 13 maggio 2000 il Santo Padre Giovanni Paolo II ha nominato Mons. Bizjak Vescovo ausiliare di Koper – Capodistria.

Poslovilni govor upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha

Prišel je čas, ko lahko rečem s starčkom Simeonom: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, kajti moje oči so videle novega koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki po Božji volji sprejema službo pastirja v koprski Cerkvi. Izročam mu jo z vsemi radostmi, upi in izzivi.

Dragi škof Jurij! Naj Te vodi Sveti Duh, da boš škofijo popeljal proti novim obzorjem resnice, lepote in dobrote in da boš z Božjo in s svojo besedo opogumljal vse ljudstvo v deželi.

Ko se po 26. letih škofovske službe poslavljam od vas, se najprej zahvaljujem dobremu Bogu, ki me je nevrednega sprejel v zbor apostolov in me podpiral v odgovorni službi. Hvaležen sem Božji materi Mariji za obilne milosti, ki sem jih prejel po njenem posredovanju.

Veliko hvaležnost dolgujem vsem svojim sodelavcem na škofiji, vsem duhovnikom v dušnem pastirstvu, redovnikom, redovnicam, diakonom, bogoslovcem, vsem bolnim duhovnikom, vsem pokojnim ter bratom in sestram laikom za tolika znamenja občestvenosti, za velikodušno sodelovanje in za potrpežljivost.

Za vse, kar sem kot škof dobrega naredil za škofijo in za Cerkev skupaj z vami, se Bogu zahvaljujem. Zavedam se, da še zdaleč nisem storil vsega, kar je Bog in kar ste vi od mene pričakovali. Gospoda in vas prosim odpuščanja in usmiljenja.

»Zahvaljujem se svojemu Bogu, kadar koli se vas spominjam, in v sleherni svoji molitvi zmeraj z veseljem molim za vas vse zaradi vašega občestva v evangeliju od prvega dne do zdaj. Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa … Naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznanju in vsakršnem zaznavanju, da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo« (Fil 1,3–11).

V kratkem se bom preselil v Dijaški dom v Vipavi. Kolikor bom mogel in bo potrebno, bom pomagal novemu škofu, zlasti pri birmovanju.

Svoje nadaljnje pastoralno delo želim opravljati v soglasju z novim ordinarijem.

Bratje in sestre! Ostanimo povezani med seboj v »nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in molitvah« (Apd 2,42).

Besedilo papeške bule v slovenskem prevodu

Benedikt, škof, služabnik Božjih služabnikov spoštovanemu bratu Juriju Bizjaku, doslej gergitanskemu naslovnemu škofu in koprskemu pomožnemu škofu, zdaj pa imenovanemu za predstojnika vsega posvečenega te iste Cerkve, pozdrav in apostolski blagoslov.

Ker nam je Gospod zaupal delo, da vodimo in krepčamo vso čredo vernikov, si z očetovsko skrbjo marljivo prizadevamo, da bi vse skupnosti in vsaka posebej imele primernega pastirja, ki bi nam bil v čvrsto oporo pri vodenju Kristusove Cerkve. Zato zdaj svoje moči obračamo h koprski škofiji: njen dosedanji škof spoštovani brat Metod Pirih se je namreč odpovedal svoji službi in škofija pričakuje novega pastirja. Ti pa, spoštovani brat, si se, tako se nam zdi, izkazal s tistimi krepostmi in duhovno resnostjo, s katerimi boš zmogel podpirati in spodbujati duhovno življenje te črede. V skladu z mnenjem Kongregacije za škofe in v moči svoje apostolske oblasti te torej razrešujemo vezi gergitanskega naslovnega škofa in službe pomožnega škofa in te postavljamo za koprskega škofa, z vsemi dolžnostmi in pravicami, kot so predpisane v kanonskem pravu. To svoje imenovanje predstavi duhovnikom in ljudstvu te cerkvene skupnosti, da bodo vedeli, komu je treba slediti na poti v večno zveličanje. Samo še to nam ostaja, da ti zaželimo poguma, spoštovani brat, in te goreče izročimo v varstvo svete Marije, Matere Cerkve, ki nenehno posreduje za svoje otroke in nam daje najodličnejši zgled vere, upanja in ljubezni.

Dano v Rimu, pri sv. Petru, šestindvajsetega dne meseca maja, leta Gospodovega dvatisočdvanajstega, v osmem letu našega papeževanja.

Gallagher 4. 6. 2012                                                                                                                                         papež Benedikt XVI.

Nagovor apostolskega nuncija Juliusza Janusza

Naš častiti in zaslužni škof Metod Pirih, od leta 1985 pastir te škofije, lahko danes končno s svojim lepim baritonom zapoje: »Gospodar zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru«. Precej se je moral mučiti za širjenje vere, za spodbujanje miru in solidarnosti med klerom in verniki zlasti na začetku svoje apostolske službe pod komunističnim režimom. Ni si zaslužil samo spoštovanja ljudi, ampak je pridobil tudi srca vernikov. Prinašal je veselo evangeljsko oznanilo tako, da je poudarjal blagre vedno zvest svetemu očetu in učiteljstvu Katoliške Cerkve. Lahko rečemo, da je svojega naslednika pripravljal v duhu sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.

Kitajski pregovor pravi: pravo življenje se začenja z dopolnjenimi sedemdesetimi leti. Dragi škof Metod, čaka te nova evangeljska pustolovščina. Prepričan sem, da bo vaša ekscelenca iz svojega zavetja v Vipavi pogosto odhajala služit Božjemu ljudstvu, pomagat tudi svojemu nasledniku. Nad vas kličemo vse Gospodove blagoslove in pomoč presvete Marije.

Dragi škof Jurij! Dobri Bog je izgubil mere, saj vam je podelil mogočno postavo in prav tako velik razum in veliko srce. Ker pa to uporabljate za dobro vseh nas, vam voščimo, da bi rastli kot Jezus v pripovedi evangelista Luka: »Otrok pa je rastel in se krepil, bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.« V buli, ki smo jo prebrali, vas ima sveti oče za virtutes gravitatemque animi. Tu niso mišljene težke kreposti, ampak dostojanstvene kreposti, močne in strastne. Sveti oče pravi, da morate s temi krepostmi podpirati in spodbujati duhovno življenje svoje črede. Prepričani smo, da boste s svojo gorečnostjo in v milosti Gospoda, ki je dober in bogat z usmiljenjem, ter ob materinski priprošnji Marije, Matere Cerkve, dober pastir in da boste nadaljevali s prenovo verskega življenja ne samo v svoji škofiji, temveč po vsej Sloveniji. Bodite kot strunjanski križ, močni in vidni. Na koncu vam želim, na dolga in plodna leta!

msgr. dr. Juliusz Janusz
apostolski nuncij v Republiki Sloveniji

Nagovor novega koprskega škofa Jurija Bizjaka

Spoštovani gospod kardinal, cenjeni gospod apostolski nuncij, dragi bratje v škofovski in duhovniški ter diakonski službi, bratje redovniki in sestre redovnice, bogoslovci in posvečeni verniki, predstavniki bratskih Cerkva in verskih skupnosti ter predstavniki civilnih oblasti. Prisrčno vas vse pozdravljam, milost in mir naj bo v obilju z vami vsemi! – Najprej z veseljem izrekam štiri zahvale:

Svetemu očetu se danes zahvaljujem za očetovsko zaupanje, ki mi ga s svojim imenovanjem izkazuje, in mu izražam svojo globoko predanost.

Gospodu apostolskemu nunciju se zahvaljujem za dostavo in predstavitev papeške bule in za izročitev pastirske palice.

Našemu škofu Metodu se zahvaljujem za dolgoletno vodenje koprske škofije in za brezštevilne milosti, prejete po njegovih rokah.

Vsemu Božjemu ljudstvu se zahvaljujem za vse dosedanje molitve in se priporočam zanje tudi v prihodnje.

Na današnji dan se pripravljamo na praznik rojstva Janeza Krstnika in se veselimo njegovega poslanstva in njegovega pričevanja. Njegov poklic je tudi naš poklic in njegovo poslanstvo je tudi naše poslanstvo. Zato so današnji odlomki Božje besede dobre smernice tudi za naše poti in sveži navdihi za naše načrte. Naj Janez Krstnik danes stopi pred nas in naj nas navdahne z Elijevim duhom in njegovim vetrom.

Prvo berilo: Odkrijmo ponovno vsak svoje poslanstvo

Prerok Jeremija nam v prvem berilu odkriva svoj izvor in svoje korenine, ki so korenine tudi vsakega človeka: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal. Preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil« (Jer 1,5). Nihče ni sad slučaja in naključja, kajti Gospod pozna in kliče vsakega človeka po imenu. Vsak človek je sad in nosilec brezštevilnih čudežev, po Božji podobi zgneten, z Gospodovim duhom oživljen.

Vsakdo, ki se tega spominja, se vedno znova lahko razveseli samega sebe in svojega življenja, svojega značaja in svojih darov, svojega poklica in svojega poslanstva, svojega dela in ljudi okrog sebe. Kakor poje v svojem psalmu kralj David: »Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, tvoja dela so čudovita in to dobro vé moja duša« (Ps 139,14). In podobno v nekem drugem psalmu: »Naredil si človeka malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal« (Ps 8,5).

Evangelij: Odkrijmo ponovno in okrepimo vlogo družine

V današnjem evangeliju smo slišali: »Obrnil bo srca očetov k otrokom« (Lk 1,17). Evangelist Luka navaja preroka Malahija, ki pravi: »Obrnil bo srce očetov k sinovom in srce sinov k očetom (Mal 3,24). To je zadnja vrstica zadnjega preroka stare zaveze in hkrati geslo vseh prerokov. Prenova naj se začne v družini: starši naj prisluhnejo otrokom in otroci staršem! Iz tega zbliževanja in sodelovanja bo izšel nov rod, ljudstvo, voljno za Gospoda.

Ne samo svetopisemski človek, temveč tudi svetopisemska družina je ustvarjena po Božji podobi in kljub spreminjajočim se razmeram ohranja v temeljnih obrisih vedno svojo ceno in svojo vrednost. In kakor vsak posameznik za zdravo rast potrebuje toplo gnezdo svoje družine, tako tudi vsaka družina za zdravo rast potrebuje toplo gnezdo drugih družin in zanesljivo varstvo in zaščito družbe.

Drugo berilo: Sprejmimo in izpolnimo naloge sedanjega časa

Apostol Peter razlaga svojim sodobnikom, kako so se prejšnji rodovi prerokov trudili in si prizadevali za milosti in za zveličanje, ki jih zdajšnji rod prejema in uživa, in pravi: »Prerokom je bilo razodeto, da niso zase, ampak za vas pripravljali zveličanje« (1 Pt 1,12). Tako gre svet naprej: »Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot« (Župančič). Znano je pravilo: »Ljubezen staršev je za otroke, ljubezen otrok je za njihove otroke.«

Apostol Pavel piše: »Niso namreč otroci dolžni za starše nabirati zaklade, temveč starši za otroke« (2 Kor 12,14). Tako smo tudi mi v tem času poklicani, da dvignemo kvišku oči in pogledamo naprej, da se oziramo proti obzorju in čez, da prodiramo v presežno in brezkončno. Naj vsi naši mladi začutijo in spoznajo, da je v družbi mogoče vzpostaviti prostost in pravičnost, urejenost in varnost, in najti poti v svetlejšo prihodnost.

Nagovor v italijanskem jeziku

Fratelli e sorelle! Stiamo alla vigilia della festa della nascita di San Giovanni Battista e ci rallegriamo della sua missione e della sua testimonianza. La sua vocazione è anche la nostra vocazione e la sua missione è anche la nostra missione. Le letture odierne dunque ci danno delle direttive utili anche per i nostri progetti e per il nostro cammino. Il Predecessore di Messia allora ci stia oggi davanti e ci ispiri con il suo spirito e con il suo vento.

Sklep

Bratje in sestre. Na dan, ko sprejemam v upravo Škofijo Koper, jemljem za svoje besede preroka Izaija, ki jih je ob svojem nastopu oznanjal tudi Janez Krstnik: »Pripravite pot Gospodovo, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsak hrib in grič naj se poniža. Kar je krivo, naj bo ravno, in kar je razrito, naj bodo gladke poti, in vse človeštvo bo videlo Božjo rešitev!« (Lk 3,4–6). In ponavljam besede preroka Ageja: »Pogum, vse ljudstvo v deželi! Na delo! Kajti jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami« (Ag 2,4). Amen.

msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof

 

Pozdrav kardinala Franca Rodeta

Spoštovani, dragi škof Jurij,

ko prevzemaš apostolsko službo na čelu koprske škofije, ti kot prijatelju zagotavljamo svojo bratsko bližino, skupaj s prošnjo za Božjo pomoč in varstvo na tako odgovornem mestu.

Kakor sem ti zapisal v pismu iz Rima, sem tvoje imenovanje sprejel »s treznim veseljem«, in dodal, da se mi tako zdi »dobro in prav«.

Trezno veselje – ker tvoje imenovanje ni presenetilo nikogar in se je vsem zdelo samoumevno. Da je to dobro in prav – ker s teboj koprska škofija dobiva izkušenega in zvestega pastirja, ki po več kot desetih letih služenja kot prvi sodelavec škofa Metoda dobro pozna škofijo, duhovnike in vernike naše Primorske. In končno, ker so v tej zemlji tvoje starodavne korenine, kar se izraža v tvojem patriarhalno slovesnem nastopu in tvojem zlatem srcu. Primorska te bo imela rada.

Ko se je apostol Pavel poslavljal od cerkvene srenje v Miletu, je dejal starešinam: »Pazite nase in na čredo, kateri vas je Sveti Duh postavil za oskrbnike, da bi pasli Božjo Cerkev, ki si jo je Kristus pridobil s svojo krvjo« (Apd 20,28). Da, cena Cerkve je Kristusova kri. Toliko je Cerkev vredna. Tudi ti se ji z brezmejno ljubeznijo posveti in ji daj vse – svojo srčno kri, kakor tvoj prednik škof Metod, ki se mu danes zahvaljujemo za zvestobo, za lepo sodelovanje v zboru slovenskih škofov, za slogo in enotnost, ki ju je skrbno varoval in vselej ohranil znotraj Cerkve na Slovenskem.

Ko smo imeli kardinali 21. maja 2012 v apostolski palači kosilo ob 85. obletnici svetega očeta Benedikta XVI., mi je ta z veseljem povedal: »Imenovali smo novega škofa za Slovenijo.« Zahvalil sem se mu in mu rekel: »Sveti oče, pravega ste izbrali, dober bo!« Bog, daj!

kardinal dr. Franc Rode

 

Pozdrav župnika iz Ajdovščine Franca Likarja v imenu duhovnikov

Spoštovani gospod škof Jurij! Sprejmite iskren in prisrčen pozdrav Vaših duhovnikov in bogoslovcev, ki smo Vaša posebna dediščina in Vaša posebna skrb!

Pred štirimi tedni smo se z novico o Vašem imenovanju za prvega pastirja naše krajevne Cerkve razveselili tudi Vašega vedrega odziva na to, kako je breme odgovornosti za škofijo padlo na Vaša ramena: čisto v duhu vašega škofovskega gesla: pogumno, možato in predano.

To troje boste pri vodenju škofije še kako potrebovali, še posebej, ko boste imeli opravka z nami duhovniki – takšni in drugačni, veseli in navdušeni, potrti in razočarani, čili in utrujeni, polni idej in brez njih. Vsi pa skupaj z Vami enako potrebni vsega trojega: poguma, možatosti in predanosti.

Veliko tega je imel sv. Janez Krstnik, h kateremu se ob njegovem rojstnem dnevu Cerkev obrača že nocoj na kresni večer in se bo jutri na njegov rojstni dan. Skupaj z Vami želimo zakuriti kres, ki bo odraz našega skupnega poguma, možatosti in predanosti, da bo z velikim plamenom svetil in ogreval našo prihodnost, zlasti, ko se bo »dan obesil«, da bodo ljudje, h katerim smo skupaj z vami poslani, imeli dovolj svetlobe in toplote za svojo hojo za Kristusom. Gospod škof, tukaj smo, pripravljeni smo temu kresu dodajati polena, da bo mlačno spreminjal v goreče, temno in mračno pa v jasen dan.

In vam, naš dragi naš škof Metod! Kaj naj rečemo drugega kot hvala, da smo smeli in po svojih močeh mogli kaj pripomoči pri nošenju Vašega škofovskega bremena. Vodilo vas je škofovsko geslo Vate zaupam. Velikokrat ste nam ga ponovili. Hvala za Vaše zaupanje. Bili smo ponosni, da nas imate za vredne zaupanja. Odpustite nam, če smo Vaše zaupanje kdaj zlorabili ali ga izkoristili v svoje namene.

Dragi škof Metod! Iz srca Vam privoščimo dober dopust! Spočijte se in se čili vrnite med nas. Naj Vas dobri Bog še in še okrepi, da boste mogli narediti za nas in za našo škofijsko družino še veliko dobrega.

Draga naša škofa! Verjamemo, da drži, kar pravijo stari duhovni možje, da Bog daje svojemu ljudstvu v pravem času prave voditelje: od šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja zelo potrebne odločnosti, pokončnosti in neuklonljivosti blagopokojnega škofa Janeza, preko miline in dobrote škofa Metoda zadnjega četrt stoletja, do močnih ramen škofa Jurija, še kako potrebnih za prihodnost, ki se nam obeta, verjamemo, da nas dobri Bog vedno pogleda s pravimi očmi.

Zaupanje in pogum: besedi iz vajinih škofovskih gesel nujno spadata skupaj. Pogum brez zaupanja je hiša na pesku. Oboje je potrebno, da bo zmagovala vera, kot so bile besede škofa Janeza.

Pri vsaki sveti maši bosta vajini imeni v naši molitvi!

Franc Likar

Pozdrav Zlate Kraševec v imenu vernikov

Spoštovani škof Metod, danes, ko po 25. letih izročate škofijo svojemu nasledniku, in ko se vam želim v imenu vseh njenih vernikov od srca zahvaliti za vaše delo, skrb in ljubezen, globoko občutim, kako težko je strniti v nekaj besed vse tisto, kar bi bilo treba povedati. Troje žlahtnih sadov vašega prizadevanja je bilo v teh dneh večkrat in po pravici omenjenih: to so škofijska Karitas, škofijska gimnazija in krščanski mediji. Tudi to, da zapuščate lepo in urejeno škofijo, smo slišali in tej resnici z veseljem in ponosom pritrjujemo; tako kot se s ponosom spominjamo vseh tistih ne maloštevilnih priložnosti, ko ste se javno odločno zavzeli za spoštovanje krščanskih vrednot v družbi, zlasti za vrednote družine … za vse to in za mnoge druge stvari, iskrena hvala. In tisočkrat, sto tisočkrat hvala tudi za vse drobne trenutke, ko ste se zapisali v srca posameznikov s stiskom roke, besedo spodbude, tolažbe, nasveta … Naj vam Bog, ki vse to vidi, obilno povrne že zdaj, kakor tudi v večnem življenju.

Spoštovani škof Jurij, od danes ste ordinarij koprske škofije, kar vam življenja gotovo ne bo olajšalo. A že apostol Pavel je zapisal »Bog ljubi veselega darovalca.« Verniki smo prepričani, da ste prav to – veseli darovalec – in veselimo se tega. Vaše škofovsko geslo je: Pogum vse ljudstvo v deželi. – Kako primerno za čas, v katerem živimo. Spomnite pogosto na to svojo malo čredo in spodbudite nas, da se bomo s svojim življenjem trudili vlivati pogum za dobro vsem državljanom naše mlade države, ki čez dva dni praznuje svoj rojstni dan. In naj Bog blagoslavlja vsa vaša prizadevanja.

Zlata Kraševec

Zahvala novega koprskega škofa Jurija Bizjaka

Prisrčna hvala, dragi bratje in sestre, za izrečena voščila in dobre želje, za vaše gostoljubje in vaše pričevanje, za vašo odprtost in vašo bližino: vse te reči so kakor veter, ki ga jadrnica še kako potrebuje.

Ob koncu današnje slovesnosti se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste se je udeležili, in vsem, ki ste jo pripravljali in pri njej sodelovali: asistenci in pevcem, novinarjem in gostincem. Bog naj vam vašo velikodušnost obilno poplača!

Vsi, ki ste prejeli pisna vabila, ste povabljeni na škofijski vrt, vsi ostali pa na trg pred stolnico in ob njej: »Kako je dobro in prijetno, če bratje prebivajo skupaj … Kajti tam daje Gospod blagoslov, življenje na veke!« (Ps 133).

msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof