Malo semenišče Vipava in Škofijska gimnazija Vipava
Predstavitev vzgojno-izobraževalnih ustanov Škofije Koper
V Vipavi v letošnjem šolskem letu praznujejo 60-letnico delovanja Malega semenišča in 20-letnico delovanja Škofijske gimnazije Vipava.
Malo semenišče Vipava deluje 60 let
»Vsem vernikom goriške apostolske administrature pa s tem naznanjamo veselo vest, da se z novim šolskim letom odpre Slovensko malo semenišče v Vipavi. Urejeno bo tako, da bodo dijaki obiskovali gimnazijo v Vipavi. V malo semenišče se sprejmejo dijaki, ki čutijo veselje za duhovniški poklic in se po končanih srednješolskih študijah mislijo posvetiti duhovniškemu stanu.« S temi besedami je apostolski administrator dr. Mihael Toroš (1884–1963) v okrožnici 4. avgusta 1952 razglasil delovanje Malega semenišča v Vipavi (MSV) in hkrati jasno določil namen ustanove, ki ga ohranja še danes.
MSV je bilo z odlokom dr. Toroša ustanovljeno že konec avgusta 1950, zaradi potrebne adaptacije stavbe, ki jo je za delovanje odstopila župnija Vipava, in zaradi zapletov s strani takratne državne oblasti, sta do dejanskega začetka delovanja minili dve leti. Prvotni načrt je predvideval, da bo semenišče vključevalo šolo (gimnazijo) in internat. Po vladnem odloku iz leta 1950 naj bi šola imela program državnih klasičnih gimnazij in verouk kot dodatni predmet. Ker pa v dveh letih ni bilo mogoče izpeljati obnove stavbe in hkrati zagotoviti ustreznega kadra za poučevanje na šoli, je semenišče začelo delovati samo kot internat.
Vrata semenišča so se za prvih devetnajst gojencev odprla 6. septembra 1952. Prva leta obstoja ustanove so bila zaznamovana z nenehnim oviranjem njegovega delovanja. Nekaj je bilo nezaupanja znotraj Cerkve, veliko je bilo težav materialne narave. Zahteve glede delovanja je spreminjala tudi država. Omenjenim težavam se je pridružila še tržaška kriza, zaradi katere je leta 1953 prišlo do vojaške zasedbe semenišča in izselitve takratnih semeniščnikov. Ti so se na srečo vrnili že leta 1954.
Ukinitev gimnazije v Ajdovščini je botrovala uresničitvi začetnega namena, da bi semenišče v Vipavi delovalo kot gimnazija in internat. Leta 1957 je bila zato ustanovljena Srednja verska šola (SVŠ) »za pripravljanje duhovnikov«, kot je zapisal dr. Toroš. Ves čas svojega obstoja je SVŠ delovala kot interna šola, ki ni imela pravice javnosti. Državna oblast spričeval te šole ni priznavala in njeni dijaki (gojenci MSV) so morali po končanem šolskem pouku na SVŠ opravljati izpite na državni gimnaziji, če so hoteli pridobiti javno priznano srednješolsko izobrazbo. SVŠ se je na začetku srečevala z velikim pomanjkanjem učiteljskega kadra. Nekateri duhovniki so se začeli dodatno izobraževati na fakultetah, da bi dobili primerno strokovno kvalifikacijo za poučevanje. Prva med njimi sta bila Franc Kralj in Franc Pivk.
Od leta 1952 do leta 1957 (do ustanovitve SVŠ), ko so gojenci MSV obiskovali nižjo gimnazijo v Vipavi in višjo gimnazijo v Vipavi, je bilo v semenišče vpisanih 38 dijakov. V letih od 1957 do 1991, ko je ob semenišču delovala tudi SVŠ, je bilo v semenišču vpisanih 507 dijakov.
Pri vzgoji duhovnih poklicev v Sloveniji je MSV opravilo izjemno pomembno vlogo. Veliko število duhovnikov je v Vipavi prejelo gimnazijsko izobrazbo ter se pripravilo na nadaljevanje študija na Teološki fakulteti in na vzgojo v Bogoslovnem semenišču. Tisti, ki so v času bivanja v MSV prepoznali, da jih Bog kliče na drugačno pot, kot je duhovniška ali redovniška, so v veliki večini uspešno končali druge fakultete in so prav tako uspešni v svojih poklicih.
Škofijska gimnazija Vipava deluje 60 let
Leta 1991 se je SVŠ preoblikovala, ustanovljena pa je bila Škofijska gimnazija Vipava. Ta je od pristojnega ministrstva dobila dovoljenje za opravljanje javno veljavnega programa. Za takratne semeniščnike se je situacija bistveno spremenila. Ko so se vpisali na ŠGV, sta bila njihovo šolanje in s tem dosežena izobrazba javno priznana. Za razliko od maturantov SVŠ se maturanti in maturantke ŠGV lahko vpišejo na katero koli fakulteto. Dijaki ŠGV imajo na urniku enake predmete kot dijaki drugih splošnih gimnazij v Sloveniji, poleg tega pa še latinščino (od 2. letnika dalje) ter predmet Vera in kultura. Od ustanovitve ŠGV do danes je bilo v semenišče vpisanih 30 dijakov. V šolskem letu 2011/2012 v MSV ni nobenega gojenca. Za novo šolsko leto je prijavljen en kandidat.
Besedilo je pripravil msgr. Slavko Rebec.