Po Mondaldovem letu, ob 800-letnici rojstva bl. Monalda Koprskega (2010) in prvih Monaldovih dnevih 2013, bodo le ti potekali tudi letos. Leta 2013 so prvič, potem, ko so bile relikvije, l. 1949, skrivaj odpeljane v Benetke, v Kopru in Piranu sprejeli relikvije bl. Monalda. Relikvije bodo ponovno v Sloveniji od 5. do 8. novembra 2015.

Monaldovi dnevi na temo Glagoljaštvo v Istri bodo od 5. do 8. novembra v Kopru in Piranu.

 

Spored:
·      v četrtek, 5. novembra, bo ob 17.30 sprejem in izpostavitev relikvij bl. Monalda z mašo v cerkvi sv. Frančiška v Kopru;
·      v petek, 6. novembra, bo ob 11. uri v Pretorski palači znanstveni posvet s temo Glagoljaštvo v Istri; ob 14. uri bo v frančiškanskem samostanu sv. Ane odprtje razstave Glagolskih kodeksov in pazinskih fragmentov;
·      v soboto, 7. novembra, bo ob 7.30 prenos relikvij iz Kopra v cerkev sv. Frančiška v Piranu;
·      v nedeljo, 8. novembra bo ob 8. uri izpostavitev relikvij v cerkvi sv. Ane v Kopru in ob 9. uri slovesna maša; ob 10.30 bo sprejem in izpostavitev relikvij v Sočergi z mašo; ob 12. uri bo sprejem in izpostavitev relikvij v Kubedu z mašo; ob 15. uri bo slovo od relikvij pri sv. Ani v Kopru in vrnitev v Trst, kjer bo ob 16. uri sprejem v cerkvi Marije Velike ter somaševanje in srečanje Frančiškovega svetnega reda koprske in tržaške škofije.

PRIREDITELJI
·      Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper
·      Minoritski samostan sv. Frančiška, Piran
·      Škofija Koper
·      Stolna župnija Koper
·      Istrsko društvo Helio diakon
·      NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
·      Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Koper

POKROVITELJI
–      Mestna občina Koper
–      Vinarji Obalno-kraške regije: Vina Štoka

Blaženi Monald Koprski

Blaženi Monald Koprski je živel v 13. st., v času srednjega veka, sočasno s  sv. Dominikom (Domingo de Guzmán Garcés; 1170 – 1221), Svetim Frančiškom Asiškim (1181/1182-1226), Antonom Padovanskim (1195-1231),  Tomažem Akvinskim (1225-1274) in  sv. Bonaventuro (1221-1274).

Blaženi Monald naj bi bil rojen okoli leta 1210 v Kopru ali Piranu. V duhu svetosti, kot  «frater sanctus», je umrl okoli leta 1280 v Kopru. Bil je »manjši brat«, teolog in cerkveni pravnik (»magnus canonista et theologus»).

Teologijo in pravo je študiral v Padovi, morda tudi v Bolonji. V živo je poslušal slovitega pridigarja sv. Antona Padovanskega in se odločil za vstop v red manjših bratov. Z Antonom Padovanskim naj bi se udeležil tudi generalne skupščine reda v Assisiju.

Po posvetitvi v duhovnika (1230) so ga poslali v Trst, kjer je bil predstojnik samostana. Zgradil je cerkev Marije Pomagaj v tržaškem starem mestu – Kavani. Leta 1257 je postal predstojnik Dalmatinske (Sklavonske) province reda manjših bratov, s sedežem v Zadru, ki je obsegala 26 samostanov med Albanijo in Istro. Leta 1266 se je vrnil v Koper. Tu je napisal pravno enciklopedijo in skrbel za samostan ter cerkev sv. Frančiška.

»Summa Monaldina« je pravna enciklopedija. Rokopisne liste te knjige hranijo v uglednih svetovnih bibliotekah: v Ljubljani (Monaldov kodeks (Ms 33 – NUK), Baslu, Bologni, Neaplju, Vatikanu, Padovi, Pragi, Oxfordu in drugih mestih. Po sedanjih ugotovitvah je ohranjenih 65 rokopisov, od tega 64 v celoti. To je dokaz, da je bil bl. Monald pomemben pravnik, saj so le redki učenjaki v tistem času napisali knjigo, ki bi jo prepisovali v tako velikem številu izvodov. Monaldova pravna enciklopedija je bila napisana na 295 listih, z zakoni, razvrščenimi po abecednem redu.

 

Zakaj relikvije?

Kristjani verujemo, da smo med seboj povezani tudi po smrti. Rajnih, tudi svetnikov,  se ne spominjamo le zaradi njihovega zgleda in junaškega pričevanja, ampak še bolj zaradi naše medsebojne bratske ljubezni, zaradi edinosti Cerkve. Jezus, je svojim učencem, potem, ko so bili navdušeni zaradi uspehov pri misijonskem poslanstvu, rekel: »Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih« (Lk 10,20). Povezanost z rajnimi, tudi povezanost s svetniki, nas združuje s Kristusom.

Vsi smo poklicani k svetosti. Cerkev nekatere ljudi, ki so junaško sledili Jezusu Kristusu, razglaša za svetnike. Svetniki  so naši »priprošnjiki«; pri Bogu prosijo za nas, ki še potujemo proti nebeškemu mestu Jeruzalem. Veliko razlogov imamo, da se jim zahvaljujemo, saj so naši dobrotniki. Veliko razlogov je, da se jim tudi priporočamo.

Relikvije mučencev in drugih svetnikov, »pričevalcev vere«, so dragocen spomin, zato jih skrbno ohranjamo. Omogočajo nam stik z njihovim junaškim pričevanjem in v nas prebujajo vero. Zaradi tega na grobovih mučencev prejemamo brezštevilne milosti. Znanosti ljubezni se naučimo tako, da se ravnamo po zgledu tistih bratov in sester, ki jim je bolj kot vsem drugim uspelo imeti isto zavest, ki je v Kristusu Jezusu. Resničnost vere so dokazuje in potrjuje v izkušnji svetnikov, ki so »živi evangelij«.

Ohranjanje relikvij nikakor ne sme biti povezano z magijo, saj je le ta v diametralnem nasprotju s krščansko vero. Za to, da smo resnični kristjani ne zadostuje formalna pripadnost Cerkvi. Tudi t. i. »češčenje«  relikvij nam ne more pomagati, če ne hodimo za Jezusom in sledimo zgledu svetnikov. Pri temne gre za ponavljanje njihovih dejanj, saj so živeli v drugačnih okoliščinah. Poklicani smo, da rečemo Bogu svoj »da« danes in tukaj, v okoliščinah v katerih živimo mi. Poklicani smo, da od zunanjosti in videza preidemo k bistvu. K temu nas vabijo tudi relikvije svetnikov.

Bogdan Vidmar

 

Zgodovina relikvij bl. Monalda

Življenjepisci opisujejo Monalda kot blagega človeka. Zaradi njegovega krepostnega, svetega življenja so se mu po smrti leta 1280 ljudje začeli priporočati v svojih potrebah. Pokopan je bil v minoritski cerkvi sv. Frančiška v Kopru, v kamnitem sarkofagu, ob katerem so se pričeli dogajati čudeži, zato so njegovo telo leta 1617 preložili v skrinjo in jo postavili na oltar v javno češčenje. Tako je bilo do leta 1806, ko je Napoleon samostan ukinil. Minoriti so relikvije bl. Monalda izročili sestram klarisam. Kmalu so tudi te morale zapustiti svoj samostan. Po razpustitvi samostana so klarise prenesle relikvije v privatno kapelo družine Gravisi, ki se je nahajala ob cesti iz Kopra v Izolo. Relikvije so preko družine Gravisi končno prišle v koprsko stolnico. Frančiškan Hijacint Repič (1863–1918), po rodu iz Šturij pri Ajdovščini, je pri tržaškem škofu Franzu Xavierju Naglu dosegel, da so Monaldove posmrtne ostanke postavili na oltar cerkve sv. Ane. Leta 1901 je škof dr. Frančišek Nagl dovolil, da se skrinjica z relikvijami izroči cerkvi sv. Ane, 24. junija 1904 je pregledal skrinjico z relikvijami in potrdil njihovo javno čaščenje. Relikvije so bile 1. avgusta 1904 postavljene v cerkev sv. Ane v javno čaščenje. Leta 1940 so iz samostana sv. Ane zaradi vojne nevarnosti v notranjost Italije odpeljali 65 umetnin, med njimi tudi oltarno sliko nad svetnikovim relikviarijem, ki jo je Hieronim Rizzi naslikal v 16. stoletju. Relikvije blaženega Monalda so v Kopru ostale do leta 1949, ko so jih frančiškani beneške province, z utemeljitvijo reševanja pred proti veri nastrojenimi komunisti, odpeljali v Benetke.

Danes zapečatena skrinjica s posmrtnimi ostanki bl. Monalda Koprskega krasi stranski oltar cerkve sv. Marije Velike v Trstu.