Nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka pri mašniškem posvečenju na Sveti Gori
Bratje in sestre, kleriki in laiki, vse prisrčno pozdravljam in vam želim, naj vas Duh Gospodov vselej napolnjuje s svojimi darovi in sadovi. In Kraljica Svetogorska naj vam vselej izprosi in natrosi milosti, ki jih potrebujete za zvesto in pogumno služenje Gospodu in bližnjemu. Naše današnje molitve in prošnje naj se dvigajo h Gospodu za naša dva letošnja novomašnika.
Draga brata novomašnika! Danes bosta prejela zakrament svetega reda in postala bosta duhovnika Najvišjega. Danes bosta tretjič maziljena s sveto krizmo: prvič sta bila s sveto krizmo maziljena pri krstu, drugič pri birmi, danes pa bosta pri mašniškem posvečenju maziljena tretjič. Pri vsakem izmed treh navedenih maziljenj stoji v ospredju eden izmed treh stebrov našega verovanja: krst nam pomaga predvsem na poti do resnice, birma na poti do pravice, mašniško posvečenje pa na poti do svetosti.
Krstno maziljenje nas vodi predvsem k resnici, ker z vero razsvetljuje naš razum, da zavrača laži in se drži Božje resnice. Obred krsta namreč vsebuje tudi maziljenje s sveto krizmo, o katerem piše apostol Janez: »In vi: maziljenje, ki ste ga od njega prejeli, ostaja v vas in vam ni treba, da bi vas kdo učil: marveč, kakor vas v vsem poučuje njegovo maziljenje, tako je resnično in ni laž; in kakor vas je poučilo, v njem ostanite!« (1 Jn 2,27). Že krstno maziljenje s sveto krizmo, draga brata novomašnika, vaju je pripravljalo na vajino učiteljsko službo, ki jo bosta opravljala kot oznanjevalca in učitelja in preroka. Posnemajta vedno apostola Pavla, ki ga je Gospod postavil in poslal za učitelja narodov v veri in resnici (prim. 1 Tim 2,7).
Birmansko maziljenje nas vodi k pravici, ker z upanjem napaja našo voljo, da dela dobro in se varuje hudega ter tako skrbi za pravico in pravičnost. Apostol Pavel omenja maziljenje v povezavi z Božjimi obljubami, uresničenimi v Kristusu: »Kateri pa nas in vas potrjuje za Kristusa in nas je mazilil, je Bog, ki nas je tudi zapečatil in dal v naša srca zastavo (poroštvo) Duha« (2 Kor 1,21–22). Že birmansko maziljenje s sveto krizmo, draga brata, vaju je pripravljalo na vajino vodstveno službo, ki jo bosta opravljala kot oskrbnika in pastirja in kralja. Posnemajta vedno prvaka apostolov svetega Petra, ki predstojnikom naroča: »Pasite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč rade volje, kakor hoče Bog; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave« (1 Pt 5,2.4).
Mašniško maziljenje, ki ga bosta danes prejela, pa nas vodi predvsem k svetosti, ker z ljubeznijo prežema našo vest, kakor dišeča olja in mazila s svojimi vonjavami privlačijo in opajajo naša čutila za vonjave: »Glej, kako je dobro in prijetno, če bratje prebivajo skupaj, to je kakor dragoceno olje na glavi, ki kaplja na brado, Aronovo brado, kaplja na ovratnik njegovega oblačila« (Ps 133,1–2). Kakor pravi tudi zaročenka v Visoki pesmi: »Tvoja ljubezen je opojnejša od vina, opojnejša od vonja tvojih olj« (Vp 1,2–3). In kakor poje svatbena pesem o ženinu Mesiju: »Ljubiš pravičnost in sovražiš krivičnost, zato te Bog, tvoj Bog, mazili z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike« (Ps 45,8).
Vajino današnje maziljenje, draga brata, vaju pripravlja zlasti za posvečevalno službo, ki jo bosta opravljala kot duhovnika in svečenika in darovalca. Prepojena z duhom svetega mazila bosta stopala v boj za Božje kraljestvo, ki je ‘kraljestvo resnice in življenja, svetosti in milosti, pravičnosti in miru in ljubezni‘.
Opašita se torej, draga brata, z resnico in pravico, obujta se s pripravljenostjo za evangelij miru, vzemita ščit vere in nadenita si čelado rešitve, v desnico pa vzemita meč Duha, kar je Božja beseda (prim. Ef 6,14–17). Gospod naj bo vajino upanje in vajina pesem, naj se po vaju vedno razodeva malim in krotkim in iz srca ponižnim. Amen.
msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof