Nagovor škofa Jurija Bizjaka ob 50-letnici posvetitve župnijske cerkve Svetega Jožefa Delavca v Idriji

Župnijska cerkev Svetega Jožef Delavca v Idriji slavi letos 50. obletnico posvetitve in geslo, ki ga je za to priložnost izbral sedanji župnik Marko, se glasi: ‘Velike reči je Gospod storil za nas!’ (Ps 126,3). Geslo je vzeto iz psalma, ki obuja spomin na vrnitev izvoljenega ljudstva iz babilonskega izgnanstva in Judom vedno prikliče v spomin tudi predhodno temeljno in odločilno rešitev iz Egipta. Veselje ljudstva je v obeh primerih bilo brezmejno in hvalnice v čast Gospodu so bile brezkončne. 

‘Velike reči je Gospod storil za nas’ letos upravičeno prepeva tudi župnijska skupnost Idrija. Kakor je namreč po vrnitvi iz Babilona bila ena glavnih skrbi izvoljenega ljudstva obnova templja, tako je po opustošenju, ki ga je povzročila druga svetovna vojna, bila ena glavnih skrbi idrske župnijske skupnosti obnova Gospodovega svetišča in župnijske cerkve. In kakor je Jude spodbujal in vabil prerok Agej: ‘Pojdite v gore, pripeljite lesa in obnovite hišo!’ (Ag 1,8), tako je Idrce in vse pristojne spodbujal in vabil župnik in dekan msgr. Janez Filipič ter dosegel veličastno ureditev svetišča, ki ga danes občudujemo in proslavljamo. 

Po preroku Ageju je tedaj napovedal Gospod nad vojskami: ‘Še malo časa in potresel bom nebo in zemljo, morje in kopno! Razgibal bom vse narode; dragocenosti vseh narodov se bodo stekale sem in to hišo bom napolnil s slavo, govori Gospod nad vojskami. Moje je srebro in moje je zlato, govori Gospod nad vojskami. Slava te druge hiše bo večja, kakor je bila slava prve, govori Gospod nad vojskami: in na tem kraju bom podelil mir, govori Gospod nad vojskami’ (Ag 2,6-9). Nekaj podobnega se je pred 50 leti dogajalo tudi v tukajšnjem slavnem mestu živega srebra in, ko so dela bila dokončana, je, kakor nad obnovljenim templjem v Jeruzalemu, tudi tukaj ljudstvo vzklikalo: ‘Kakšna milina, kakšna milina!’ (Zah 4,7). 

Zato smo danes vsi veseli in današnji odlomki Božje besede nam nakazujejo tri obzorja našega veselja. Prvo in najbližje obzorje nam zarisuje mesto Nazaret, ki v današnjem evangeliju sicer nekoliko robato potrjuje pristnost Gospodove človeške narave, ravno v Nazaretu pa je naš Gospod izrekel tudi besede, ki povsem sovpadajo z našo obletnico, to so besede o svetem letu: ‘Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da ponesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim pogled, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu’ (Lk 4,18-19). Leto, ki je ljubo Gospodu, je namreč sveto leto, to je ravno vsako petdeseto leto, leto Gospodovih milosti in njegovega usmiljenja, letos torej tudi prvo sveto leto idrske župnijske skupnosti. 

Drugo obzorje nam zarisuje mesto Kolose in današnje drugo berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom, iz katerega smo slišali končna navodila za krščansko življenje. Glavni namen pisma Kološanom pa je predstaviti Kristusa kot prvorojenca in vladarja vsega stvarstva, kateremu je vse podrejeno, prestoli in gospostva, vladarstva in oblasti; vse ima v njem svoj obstoj in on je glava Cerkve; prvorojenec vstalih od mrtvih, v katerem je Bog s krvjo njegovega križa uresničil mir in tako po njem s seboj spravil vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih (Kol 1,15-20). Zato se po drugem berilu današnjega slavja svetoletnemu veselju našega mesta danes pridružuje veselje vse Cerkve, kakor piše apostol Kološanom: ‘Beseda Kristusova naj v obilju prebiva med vami, v vsej modrosti drug drugega poučujte ter opominjajte in s psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih!’ (Kol 3,16). 

In tretje obzorje nam zarisuje Rajski vrt vesoljnega sveta, v katerega je Gospod postavil prva dva človeka z veličastnim naročilom: ‘Plodita se in množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!’ (1 Mz 1,28). Vlogo, ki jo je Gospod zaupal Adamu, primerjajo judovski razlagalci vlogi, ki jo ima dirigent pred orkestrom. Vsa Gospodova dela imajo samo en namen: da slavijo Gospoda in igrajo in pojejo in plešejo pred Gospodom in se mu zahvaljujejo za svoje bivanje in svoj obstoj. Zato se po prvem berilu današnjega slavja svetoletnemu veselju našega mesta danes pridružuje veselje vsega stvarstva, kakor pravi psalmist: ‘Slavite Gospoda vsi njegovi angeli, ki v silni moči vršite njegova povelja, poslušni njegovi besedi! Slavite Gospoda vse njegove vojske, njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo voljo! Slavite Gospoda vsa njegova dela, na vseh krajih njegove oblasti: slávi, moja duša, Gospoda!’ (Ps 103,20-22). 

Geslo ‘velike reči je Gospod storil za nas’ pa nas danes na poseben način povezuje tudi s svetim Jožefom delavcem, zavetnikom naše cerkve. Tudi njegova žena Marija je namreč zapela: ‘Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto!’ (Lk 1,49), vendar je to smela zapeti šele potem, ko je Jožef sprejel vlogo njenega moža in jo vzel k sebi! Tako sta oba, vsak na svoj način, bila samo orodje v Gospodovih rokah in voljno uresničila, kar piše modri Salomon: ‘On dela vse lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da človek dela, ki ga Bog opravlja, ne more razumeti od začetka do konca’ (Prd 3,11). In kakor piše apostol: ‘Bog je namreč, ki iz blagohotnosti v vas dela, da hočete in delate!’ (Flp 2,13). Razveselimo se torej danes tudi tega veličastnega spoznanja, da je vedno Gospod tisti, ki dela, mi pa smo orodje v njegovih blagodejnih rokah! Župniji Idrija iskreno čestitam ob 50 obletnici posvetitve župnijske cerkve in želim zanesljivega varstva njenega zavetnika Svetega Jožefa, ki je tudi Zaščitnik svete Cerkve. Amen. 

 

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof