Zbrani smo na tem čudovitem kraju, z razgledom po celih Brdih, s pogledom proti Sv. Gori, Gorici, Krasu in Furlaniji. In ta kraj je pomemben predvsem zato, ker tukaj že 500 let domuje ta gotski krilni oltar, ki je po svoji umetniški vrednosti znan ne le v Sloveniji, temveč tudi po Evropi, saj je bil na tolikih razstavah. Skozi čas je križ utrpel tudi kako škodo ali krajo kakega svetnika in figure, a celota je tu pred nami, čudovita gotska umetnina v gotski cerkvi. Sedanjemu kojščanskemu župniku g. Jožetu Ipavcu, vsem prejšnjim duhovnikom, vernikom in umetnikom, ki so za to stvaritev skrbeli, jo varovali, ohranjali in obnavljali, se iskreno zahvaljujem.

Obhajati 500. letnico krilnega oltarja ne pomeni samo spomniti se zgodovinske resničnosti ali prirediti znanstveni simpozij, liturgično slavje kot je današnje, postaviti spominsko ploščo ali narediti kaj drugega. Obhajati 500-letnico krilnega oltarja pomeni priznati, odkriti in poživiti tiste korenine, iz katerih še danes živimo kot kristjani kot kulturni ljudje in narod.

Veliki oltar v cerkvi Svetega Križa v Kojskem je znamenito, enkratno umetniško delo, je zapisal goriški nadškof kardinal Jakob Missia pred več kot sto leti. Tu so angeli, vstali Zveličar apostoli, množica svetnikov in drugih ljudi, a glavni motiv je Jezus na križu. Po njem se celota, cerkev in hrib imenuje: Sv. Križ. Ljudje pravijo, da je bil prvotni Kristus tako lep, da so ti prišle solze v oči, ko si ga gledal. Ne vemo, kje je končal. Tudi sedanja podoba križanega Kristusa je dobra, umirjena in impozantna.
Kristus visi med nebom in zemljo. Z zemljo ga veže križ, z nebom pa vstali Kristus in plavajoči angeli. Kristus na križu je kot kralj, ki dominira vsemu.

Jezusovo trpljenje, kakor ga opisujejo evangelisti, je tu izraženo in uprizorjeno v sliki, v umetniški upodobitvi z mnogimi prizori, kar vernemu človeku zelo pomaga doživljati in si predstavljati Jezusovo trpljenje. Križ je kristjanu živa in pretresljiva povest o trpljenju in poveličanju našega Gospoda. Najprej nas križ uči o ljubezni, ko nam kaže neizmerno Božjo ljubezen. »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje« (Jn 3,16), smo poslušali v evangeliju. Vsak človek je za Boga dragocen in neprecenljiv, ker je slehernega Božji Sin odrešil na križu. Dalje nam križ govori o naši krivdi, ki nam jo Bog velikodušno odpušča zaradi Jezusove daritve na križu. Križ nam govori o trpljenju in o drugih stiskah ljudi. Ker imamo tako človeško naravo, je naše življenje povezano s križem in trpljenjem. Prav Jezus na križu osmišlja naše preizkušnje in nam daje moč, da skupaj z njim premagujemo trpljenje in v veri hodimo za svojim Gospodom.

 Kristusov križ razodeva moč Boga, da zapolni vsako ločitev, pozdravi vsako rano in ponovno vzpostavi vezi bratske ljubezni. Zaupajmo v moč Kristusovega križa. Sprejmimo v svoja srca njegovo pomirjajočo milost in jo podelimo z drugimi (papež Frančišek).

Križ je za nas kristjane sveto znamenje, ker nas je Kristus odrešil na križu. Križ je na oltarju v vsaki cerkvi, križ imamo v vsaki krščanski hiši, križ se postavlja na grobovih, pokopališčih, na javnih mestih, po hribih in gorah in mnogi nosimo križec okrog vratu kot znamenje naše krščanske pripadnosti Kristusu. Navadno so vsi ti križi bolj preprosti, ta kojščanski križ pa je tako razkošen, veličasten in zmagoslaven. Ta lepota in to bogastvo naj nam pomaga ovrednoti križe v našem življenju, da nas ne bodo zlomili in pritiskali k tlom, ampak dvigali kvišku, saj je v Kristusovim križu »Božja moč in Božja modrost« (1 Kor 1, 24).

 

msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof