Slavimo sveta brata Cirila in Metoda, apostola Slovanov in sozavetnika Evrope, spominjamo pa se tudi škofa Metoda, ki danes goduje in se mu njegov naslednik ob okrogli obletnici danes prisrčno zahvaljuje za milost posvečenja, vsem pa se vsi zahvaljujemo za njihov zgled blestečega učitelja in skrbnega pastirja ter zvestega pričevalca. Sveta brata pa seveda nista zgled samo predstojnikom Cerkve, ampak tudi vsakemu članu skrivnostnega Kristusovega telesa, saj smo vseh treh poslanstev Cerkve deležni vsi, vsak v svojem redu in v svojem poklicu. Znamenje pričevalca je palmova veja, znamenje pastirja je pastirska palica, znamenje učitelja je svetilka.

     Znamenje učitelja je svetilka: Preroku Izaiju je Gospod govoril: ‘Premalo je, da si moj služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje’ (Iz 49,6). In prerok Malahija piše: ‘Ustnice duhovnika naj ohranijo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nad vojskami’ (Mal 2,7). Prerok Daniel pravi: ‘Sveti učitelji bodo blesteli kakor sijaj neba, in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost’ (Dan 12,3). V govoru na gori je Gospod dejal učencem: ‘Vi ste luč sveta … Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih’ (Mt 5,16).

     Znamenje pastirja je pastirska palica: Pastirji so selivci, ko se s čredo selijo s paše na pašo, zato je njihova palica tudi popotna palica. Ko se je očak Jakob po dvajsetih letih pripravljal na srečanje z Ezavom, je bil v velikem strahu. Z vsem srcem se je obrnil h Gospodu in molil: ‘Nisem vreden vseh tvojih milosti in vse tvoje zvestobe, ki si jo izkazal svojemu hlapcu. Kajti (samo) s svojo palico sem prekoračil ta Jordan, zdaj pa sem narasel v dva tabora (po 20 letih!). Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz roke Ezavove! Zakaj bojim se ga, da pride in me pobije, mater z otroki vred!’ (1 Mz 32,11-12). Pastirska palica pa je podobna tudi kraljevskemu žezlu, ki je tudi znamenje uprave in oskrbe, zato je palica tudi znamenje pastirske skrbi za hrano in pijačo, tudi skrbi za duhovno hrano in pijačo. Prerok Izaija grozi prestolnici Jeruzalem in pravi: ‘Glejte, Vsemogočni, Gospod nad vojskami, bo odvzel Jeruzalemu in Judu palico in podporo, vso podporo kruha in vso podporo vode’ (Iz 3,1).. Zato upravičeno poje psalmist: ‘Tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo’ (Ps 23,4). 

     Znamenje pričevalca pa je palmova veja: Zimzelena palma je najprej znamenje življenja in rasti, zlasti palmove veje pa so tudi znamenje mučeništva in večnega življenja. Evangelist Janez opisuje zmagoslavje izvoljenih v nebesih in pravi: ‘Zatem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah’ (Raz 7,9). Biti priča je seveda najprej velika čast in hvala, lahko pa je tudi velik napor in bridka žrtev. Kakor nam je napovedal Gospod: ‘Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal’ (Jn 16,33). Apostol Pavel nas tolaži: ‘Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami’ (Rim 8,18). In apostol Jakob: ‘Samo v veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preizkušnje, ker veste, da preizkušnja vaše vere rodi stanovitnost’ (Jak 1,2). 

     Sveta brata Ciril in Metod sta zvesto in pogumno uresničevala vse trojno poslanstvo in nam zapustila svetel zgled blestečega učitelja in skrbnega pastirja ter zvestega pričevalca. Tudi njima je Gospod dal zgovornost in modrost, ki ji niso mogli ugovarjati ali ji nasprotovati vsi njuni nasprotniki (Mt 21,15). Njun zgled naj nas spodbuja, da bi tudi mi vsi držali vedno višje vsa tri znamenja našega poslanstva: palmovo vejo pričevanja in pastirsko palico oskrbništva ter svetilko poučevanja.

     Škofu Metodu izražam zahvalo za škofovsko posvečenje in očetovsko uvajanje v zahtevno službo, ki sem jo z velikimi upi in pričakovanji sprejel. Vam, dragi bratje duhovniki in verniki, pa se zahvaljujem za vaše molitve in vašo bližino, za vaše razumevanje in vašo naklonjenost. Če pogledam vsa leta kot celoto, si mislim, kako hitro so minila, če pomislim, kaj vse se je v tem času obrnilo in zgodilo, si mislim, kdaj se je vse to zvrstilo! Gospod naj se ozre na naše delo in naj ga blagoslovi, njemu bodi hvala na vekov veke. Amen.

Msgr. dr. Jurij Bizjak