Pridiga škofa msgr. Metoda Piriha pri sveti maši na praznik Marijinega vnebovzetja v Logu pri Vipavi

Skozi letošnje leto nas spremlja koronavirus, ki je zajel ves svet. To je huda preizkušnja, ki je prišla na nas. Soočamo se z mnogimi in tako raznovrstnimi problemi. Stari ljudje smo še posebej prizadeti, zmedeni, osamljeni in prestrašeni, saj ta virus uničuje življenje ljudi in duši naše upanje. Pri maši danes želimo tudi prositi Gospoda, naj milostno obrne svoj pogled na nas in nas po posredovanju Marije Tolažnice tukaj v Logu napolni z novim pogumom, močjo in tolažbo.

Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik v cerkvenem letu.

Na koncu svojega zemeljskega življenja je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa, v slavo večnega življenja in v polno občestvo z Bogom, kjer sije kot Kraljica na desnici svojega Sina, večnega in nesmrtnega Kralja.

Kristjani na Vzhodu in Zahodu praznujemo ta praznik na isti dan. Na Vzhodu je praznik imenovan Zaspanje Device Marije (Dormitio). Starodavni mozaik Device Marije v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje ta prizor. Okrog Marijine postelje so zbrani apostoli. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču pa je Jezus, ki ima v naročju svojo mater Marijo, upodobljeno kot deklico, ki jo je ponesel v nebesa.

Današnje 1. berilo govori o boju med ženo in zmajem, to je med dobrim in zlim. Odlomek nas spominja na dramatične dogodke, povezane z grehom Adama in Eve. Prve starše je zlo premagalo in sta podlegla skušnjavi. Jezus, novi Adam, in Marija, nova Eva pa sta sovražnika-zlo dokončno premagala. In to je je vir veselja in upanja današnjega praznika.

V tem odlomku je opisana stalna borba med dobrim in zlim, borba med življenjem in smrtjo, borba med Bogom in hudim duhom, ki skuša vzeti človeku iz srca spoštovanje, občudovanje in ljubezen do življenja. Zmaj predstavlja vsa znamenja rušenja svobode, človeškega dostojanstva, vse zunanje in notranje sile, ki se borijo, da človek ne bi izpolnil Božjega načrta v zgodovini odrešenja. Zmaj predstavlja vse totalitarne ideologije in različne zapeljive družbene sisteme. Ta boj med dobrim in zlim se je razvnel v sedanjem času v različnih oblikah zla, ko so nekateri ali posamezne skupine izničile mejo med dobrim in zlim, med poštenostjo in krivičnostjo, med delavnostjo in lenobo, med resnico in lažjo, med sovraštvom in spoštovanjem. »Sovraštvo nikakor ni moč, to je samo ljubezen«, je dejal včerajšnji svetnik Maksimilijan Kolbe. 

Kljub tej dvojnosti in nenehni borbi med dobrim in zlim, moramo vedeti, da je Vstali Kristus dokončno premagal in porazil zlo in smrt. To je še posebej osvetlil apostol Pavel v 2. berilu, ko pravi, da nimamo vsi le Adamove dediščine: trpljenje, greh in smrt, temveč tudi dediščino novega človeka in življenje v Jezusu Kristusu, ki nam je bilo podarjeno pri sv. krstu. V Kristusu bodo, bomo vsi oživeli. (prim. 1 Kor 15, 22). Marija že živi, kar mi pričakujemo ob koncu časov. Marija že živi to, kar mi izpovedujemo v veroizpovedi: pričakujem vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina Jezusa, ko je postal otrok. Zdaj je zopet prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi.

To je tudi naš cilj, naše upanje in naša prihodnost. Učimo se lastno življenje povezovati z Jezusovim življenjem in hoditi za Njim kot je hodila Marija. Marija nas danes vabi, naj bomo pogumni, naj verjamemo, da moč Kristusovega vstajenja deluje v nas in nas spreminja v može in žene, ki se vsak dan trudijo živeti kot kristjani in prinašajo luč dobrega v naše medsebojne odnose, v družine, v Cerkev, v temino zla in v našo družbo. S temi nameni se sedaj izročimo Božji Materi Mariji.

 

Msgr. Metod Pirih
Upokojeni koprski škof