Pridiga škofa msgr. Petra Štumpfa na krizmeni maši
Predragi bratje in sestre v Kristusu.
V lepem duhovnem razpoloženju velikega četrtka bratsko pozdravljam vas, dragi sobrat škof Jurij, zahvala za čudovito sejanje semena Božje besede in posvečevanje Božjega ljudstva. S svojo prisotnostjo pri tej krizmeni sveti maši potrjujete vezi naklonjenosti do mene, duhovniškega zbora in vseh bratov in sester v Kristusu.
Pozdravljam vas, dragi bratje duhovniki, diakona, bogoslovca, redovnice in redovniki ter verni laiki. Kako blagodejno je skupaj pri oltarju pričeti sveto velikonočno tridnevje.
Naše misli so že pri zadnji večerji velikega četrtka in potem pri Gospodovem odhodu v oljčni vrt, kjer se pričenja drama odkupitve vseh človeških rodov od ranjenosti popuščanj zlohotnosti hudobnega duha.
Sveto velikonočno tridnevje, v katerega vstopamo s to krizmeno mašo, ima dišanje po nekakšni mešanici praznika in nepraznika – veličastja bogoslužij in strahotnega ponižanja križanega obsojenca; mnogih spovedi in tudi brezbrižnih tavanj po ulicah mimo naših cerkva; krasitev bogoslužnih in naših domači prostorov in beganj za ugodno cenovnimi ponudbami velikonočnih jedi; neštetih duhovniških skrbi in pričakovanj vernikov, da bi bilo letos še kaj več, kot je bilo lansko leto…
V tej razpetosti praznovanj odseva razpetost naše vsakodnevnosti. Nikakor ne zmoremo brez ihte in hitenj, brez napetosti in nervoznosti. Zmeraj namreč imamo načrte in plane skozi vso leto, vendar pa se hitro postavi kaj vmes, kar nas vznemiri in spravi v nejevoljo. Česar se sedaj najbolj bojimo? Da bi se nam v teh dneh postavil vmes še kakšen pogreb.
Vzeli smo si čas za krizmeno sveto mašo; in to z razlogom. To je velika maša našega krsta, birme in duhovništva. Gre za vstopanje v Kristusovo telo, ki je Cerkev in za posvečevanje njenih sinov in hčera. Pri tej sveti maši se namreč rojevajo nova olja za maziljenje v Svetem Duhu, ki izvoljenim namenja poslanstvo pri širitvi Božjega kraljestva.
Prerok Izaija nam poroča o svojem maziljenju in pošiljanju, da oznani veselo vest ubogim, da obveže strte v srcu, da okliče jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev, da okliče leto Gospodove milosti, da potolaži vse, ki žalujejo…(prim. Iz 61, 1-2).
Gre za čudovit prelet Svetega Duha, ki je tako močno in temeljito oplazil starozaveznega pisatelja, da se je celo Božji Sin sklonil do njegovega poročanja, in pri njem zase poiskal preroško besedo o letu Gospodove milosti, da ga od tam odnese v svoj um in srce, ko je sebe pred rojaki razodel kot izpolnitev te prerokbe (prim. Lk 4, 16-21).
Potrebujemo vero in maziljenje, da bi lahko razumeli in sprejeli leto Gospodove milosti. Papež Frančišek nam ga je sedaj namenil kot sveto ali jubilejno leto. Tudi to je papeževa preroška poteza. Svet se je namreč znašel v hudo mizernem stanju.
Vse povsod je ena sama ubogost, jetništvo in zaporništvo, medtem ko je tolažbe zelo malo. Kot da je človeštvo vkovano v gromozansko taborišče s samimi mučilnicami, grožnjami, eksplozijami… Strahu in trpljenja je neskončno veliko, obupavanj pa tudi.
Kako zelo potrebujejo zdrave in ponižne pameti vladarji tega sveta, ki grozijo in grozijo, pa nič pametnega ne storijo. Svet suvajo v nepovratni propad; kot da so oni izvoljeni in posvečeni za zločinskost nad milijoni trpečih ljudi. In pri tem jim nihče nič ne more. Nič jih ni strah končne sodbe, ko bodo pred Bogom tudi oni dajali obračun za svoje zločine.
Odprava v ta grozovita stanja krvavečega človeštva kliče po preletu Svetega Duha. Nedavna sinoda nam je zelo jasno govorila, kako biti in hoditi v Svetem Duhom: v molitvi, poslušanju, razločevanju, spreobrnjenju, odločanju in delovanju v pravičnosti in svetosti. Svet potrebuje odišavljenosti nebeških moči in rešitev. S tem dišanjem smo bili maziljenji, da bi ozdravljali tam, kjer je vse bolno in strto, in pri tem prinašali upanje.
In kako bi to lahko zgledalo v naši vsakdanji konkretnosti? V pomiritvi po domovih in župnijah in v vsakodnevni molitvi za zdravo pamet vladarjev in tudi vseh nas.
Zdrava pamet je velik dar Svetega Duha; in pomeni njegovo maziljenje, da bi mislili, se odločali in ravnali tako, kot to Bog zapoveduje.
Tudi letošnji Forum za mir na Balkanu, ki bo v soboto 14. in v nedeljo 15. junija že drugič v Kopru, bo zbral k pogovoru voditelje verskih skupnosti, kako s skupnimi vrednotami življenja delati za mir. Tudi to bo zagotovo eden od preletov Svetega Duha, ki nam bo dal pomembna sporočila o upanju.
Jezus Kristus, ki bo prišel z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli, in nad njim bodo žalovali vsi rodovi na zemlji (prim. Raz 1, 7), je naše edino upanje. Njemu gre vsa hvala in zahvala.
On nam kot Odrešenik daje edino in pravo maziljenje pri krstu, birmi in duhovniškem posvečenju. Ti darovi v nekaterih momentih dobijo podkrepitev še v bolniškem maziljenju.
Škofovski in duhovniški jubileji nam sedaj toliko bolj pomenijo veselje in upanje:
Oznanjam vam čudovito novico in hkrati povabilo k sveti maši ob srebrnem jubileju škofovskega posvečenja našega škofa Jurija, ki bo v koprski stolni cerkvi v soboto 5. julija ob 10.uri. To bo blagodejen dan praznovanja in zahvale Bogu za milostne darove, ki nam jih iz nebes daje po škofu Juriju.
Naša koprska krajevna Cerkev se veseli tudi duhovnikov z lepimi obletnicami, ki so z ljubeznijo in hvaležnostjo sprejeli dar mašniškega posvečenja in si s svojimi verniki vztrajno krepijo vero v čudež vstajenja.
Milostnemu Bogu se zahvaljujemo za:
– 50 let duhovništva:
Ivan Blažič, župnik Kobarid
Jože Ipavec, župnik Kojsko
Danilo Kobal, župnik Podbrdo
Janez Kržišnik, župnik Vrhpolje
Jože Pegan, župnik Lokavec
Cvetko Valič, župnik Kromberk in Vogrsko
– 40 let duhovništva
Alojz Suban, župnik Biljana
Joško Tomažič, župnik Šempas in Osek
– 30 let duhovništva
Peter Fon, župnik Kostanjevica na Krasu in Opatje selo
Tomaž Kodrič, župnik Podnanos
Marjan Škvarč, župnik Pivka, Košana, Šmihel, Trnje, Zagorje
Mag. Robert Ušaj, župnik Miren
– 25 let duhovništva:
Tomaž Kete, župnik Most na Soči
Rafael Klemenčič, župnik Črni Vrh in Godovič
Dr. Iztok Mozetič, župnik Hrušica in Podgrad
p. Bogdan Knavs OFM, predstojnik frančiškanske skupnosti Sveta Gora
– 20 let duhovništva
Mag. Alan Tedeško, župnijski vikar Idrija
– 10 let duhovništva
Blaž Lapanja, škofov tajnik
Dobri Bog naj bo velikodušen s podarjeno milostjo našemu škofu Juriju in duhovnikom – , sedaj imenovanim in tudi neimenovanim, da bo srce ostalo veselo, mirno in predano.
Na poteh leta Gospodove milosti srečamo veliko različnih ljudi. Kakršnikoli so že ti drugi, so vendarle naši sopotniki. Tudi oni iščejo upanje. Vredni so naše pozornosti, molitve, naklonjenosti, in tudi odpuščanja.
Vsem naj bodo veseli in blagodejni prazniki velike noči. Voščimo drug drugemu življenje in veselje, ker je Gospod Jezus vstal od mrtvih, in zato bomo vstali tudi mi.
Mati Marija naj hodi z nami do praznega groba, tam na Kalvariji. – amen