Vsako romanje je podoba vélikega romanja človeštva, ki gre naproti nebeški domovini, zato ga poznajo vsa ljudstva.
Romanje vključuje celega človeka: zahteva telesni napor in napor volje ter vabi k duhovni rasti. Zato se romar v tihoti srca hrani z Božjo besedo, lepoto stvarstva in kulture, ki jo srečuje na poti, ter se bogati v pogovoru z brati in sestrami, ki so ob njem. Na romanje se odpravimo, da bi dosegli svete kraje in podobe, po katerih Bog deluje za naše odrešenje, jih počastili in se po njih srečali z Božjo navzočnostjo.
Papež Frančišek je povabil, naj vsaka škofija izbere svetoletne cerkve, ki bodo v tem svetem letu kot »oaze duhovnosti, kjer lahko poživimo pot vere in se odžejamo pri vrelcih upanja«. Zato so te cerkve več odprte za osebno in skupno molitev, duhovniki pa so na razpolago za zakrament sprave, saj je odpuščanje grehov najbolj zanesljiva izkušnja srečanja z Bogom, ki v človeku prižge novo upanje. Poleg stolnic so škofje izbrali tista svetišča, v katera Slovenci tudi sicer radi romamo, saj smo doživeli, da so to kraji posebne Božje bližine in milostnega delovanja, največ izmed njih je posvečenih Božji Materi.
Romarski zemljevid svetoletnih cerkva (Zemljevid svetoletnih cerkva) je pripomoček in spodbuda, da se kot romarji upanja odpravimo na pot in poromamo od ene do druge svetoletne cerkve: peš, s kolesom, z motorjem, z avtomobilom … Poleg osnovnih podatkov in povezav na slovenske svetoletne cerkve zemljevid prinaša predlog poti za romanje med svetoletnimi cerkvami znotraj posameznih škofij za kolesarje in pešce, pa tudi vseslovensko romarsko pot, po kateri lahko obiščemo vseh 22 svetoletnih cerkva. Pri tem so nam v pomoč koristni podatki o razdalji ter višinski razliki, ki jo bo potrebno premostiti.
Grafično predstavitev zemljevida je pripravil Andrej Jerman, kolesarske in pešpoti pa izbral in opisal Blaž Lesnik.