V četrtek, 28. maja 2020, ob koncu krizmene maše, bo koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak podelil Odličje sv. Jožefa, delavca slikarki Miri Ličen ob 70-letnici življenja za 40-letno slikarsko in restavratorsko delo na področju sakralne umetnosti, s. Rebeki Kenda iz Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja za požrtvovalno vzgojo in evangelizacijo otrok in mladine v hiši Eden v Kanjem Dolu ter msgr. Silvestru Čuku ob 80-letnici življenja za predano uredniško in lektorsko ter prevajalsko in pisateljsko delo pri Založbi Ognjišče.

Mira Ličen se je leta 1975 po končanem študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani vrnila v Koper in takoj priskočila na pomoč Škofiji s svojim znanjem in nasveti za urejanje bogoslužnih prostorov. Njeno sodelovanje se je kasneje še okrepilo, ko je bila zaposlena na Območni enoti (OE) Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) v Piranu. Od samega začetka delovanja Škofijske komisije za sakralno dediščino (KSD) pred približno 40 leti pomaga s svojimi nasveti in bogatimi izkušnjami pri obnovi številnih cerkva naše škofije.

Mira Ličen je izjemno delavna in požrtvovalna na vseh področjih svojega dela, ki ga opravlja z ljubeznijo, predanostjo in veliko odgovornostjo. S svojimi umetniškimi deli in izdelki je opremila številne cerkve po naši škofiji, širom Slovenije in tudi onstran meja naše države. Poleg njenega slikarskega opusa, ki v glavnem temelji na sakralni tematiki, se je posvetila izdelavi raznovrstne liturgične opreme v najrazličnejših tehnikah in materialih, kot so Križevi poti v fuziji stekla, keramike, ali klasično izvedeni na platno, dalje številna barvna okna, liturgično posodje (kelihi, ciboriji, patene, vrčki), tabernaklji, ter mašni plašči in štol Opremila je mnoge bogoslužne kapele in kapelice (znamenja).

Umetnica ima izjemen čut za estetiko in hkrati spoštovanje do svetega. Kot restavratorka je dejavna po vsej škofiji in je rešila marsikatero sliko ali kip, ki bi sicer žalostno končal. Vedno znova opozarja na neprimerne prakse ravnanja s sakralno kulturno dediščino in pomaga s svojimi nasveti in tudi s konkretnim delom pri reševanju le-te. Aktivno in zavzeto se loteva reševanja vsakega problema, ki je predstavljen Komisiji za sakralno dediščino. Zavzeto je pristopila tudi k pilotnemu projektu popisa (katalogizaciji) premične sakralne dediščine Škofije Koper.

 

Aktivno sodeluje tako v župnijskem merilu (članica ŽPS in ŽGS) kot tudi škofijskem. Veliko svojega časa posveti različnim priložnostnim komisijam, kamor je povabljena kot strokovna sodelavka, in z bogatimi izkušnjami kot restavratorka pomaga s svojimi nasveti duhovnikom pri odločitvah, kako obnoviti ali na novo opremiti bogoslužne prostore. Vedno išče najbolj optimalno rešitev. Odprta je za dialog z naročnikom prenove, hkrati pa zvesta temeljnim smernicam restavratorsko-konservatorske stroke. Predana je svojemu delu in tudi življenju v Cerkvi.

 

Sestra Rebeka Kenda, doma iz Radovljice, je leta 1989 izrekla večne zaobljube v skupnosti Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Dve leti zatem je začela organizirati poletne tedne za otroke na Uskovnici in leta 2000 z dovoljenjem predstojnice s podobno pastoralo nadaljevala v Kanjem Dolu, vasici pod Javornikom, v Škofiji Koper. Od leta 2000, ko je odprla dom duhovnosti v Kanjem Dolu, pa do maja 2020, ko so tja prispele zadnje skupine otrok, je sestra Rebeka zavzeto skrbela za evangelizacijo otrok in mladine. V teh letih je razvila prepoznaven način vzgoje, temelječ na osebnem odnosu z Gospodom, Božji Besedi,svetniških zgledih, delu, redu, skupnosti, preprostem življenju in bogoslužju.

Sestrina zavzetost in predanost se je obrestovala: v »Edenu«, kot se je po rajskem vrtu Eden kasneje poimenoval ta celoletni mladinski projekt, je zadnja leta delovala skupina 15 voditeljev in 80 animatorjev, ki je pod sestrinim vodstvom v najrazličnejše programe letno sprejemala okrog 1500 otrok in mladih.

Koprska Škofija podeljuje sestri Rebeki Kenda Odličje Svetega Jožefa Delavca, glavnega zavetnika Škofije Koper, kot priznanje in zahvalo za izjemno dvajsetletno pastoralno delo na območju naše škofije in vse slovenske krajine v službi evangelizacije otrok, mladih, birmancev in staršev.

 

Msgr. Silvester Čuk je študiral teologijo v Ljubljani in bil 28. junija 1964 na Sveti Gori pri Gorici posvečen v duhovnika. Služboval je kot nedeljski pomočnik v Šempetru (1964-5) in Postojni (1965); vikar namestnik v Slivju in Brezovici (1965-66). Od leta 1971 je duhovni pomočnik v Izoli. Kot nedeljski kaplan v Postojni je sodeloval pri nastajanju župnijskega lista Farno Ognjišče (1965), ki se je pozneje razvilo v mesečno revijo Ognjišče. Bil je njegov prvi lektor, grafični oblikovalec, pisec člankov in prevajalec. Mesečnik Ognjišče se je pozneje razvil v založbo z enakim imenom. Po prometni nesreči in dolgem ter težkem okrevanju je leta 1968 prišel na uredništvo Ognjišča, kjer opravlja službo urednika vse do danes.

Publicistično, prevajalsko in uredniško delo Silvestra Čuka je obsežno. COBISS pod njegovim imenom pokaže 833 enot. Od ustanovitve Ognjišča je uredil veliko rubrik in napisal številne članke za mesečnik Ognjišče, zlasti s področja kulture. Napisal je tudi več knjig, poleg tega pa je prevedel, lektoriral in uredil mnoge knjige, ki jih je izdala založba Ognjišče, med katerimi je tudi lepo število otroških knjig. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in klen jezik. 

Msgr. Silvester Čuk prejme Odličje Svetega Jožefa Delavca za njegovo življenjsko delo v blagor škofije Koper in Cerkve na Slovenskem, ker je sodeloval pri nastajanju župnijskega lista Farno Ognjišče, iz katerega je nastal mesečnik Ognjišče in nato založba Ognjišče. Vsa leta je bil ‘desna roka’ glavnemu uredniku msgr. Francu Boletu. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.