30. septembra goduje sveti Hieronim. V koprski škofiji bodo v letih 2019 in 2020 obeležili 1600. obletnico smrti sv. Hieronima,  prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev.

Sveti Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je, kakor je tudi vsem znano, oznaka ‘quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit‘. Malo verjetno je namreč, da bi pisec mesto istovetil s sorazmerno dolgo mejo med dvema pokrajinama, bolj verjetno pa je, da je mesto istovetil s stičiščem meja dveh pokrajin na meji s tretjo pokrajino: zahodno mejo Dalmacije in Panonije na meji z Italijo.

S tega sveta pa se je sveti Hieronim poslovil 30. septembra leta 419 ali 420. V prihodnjem in naslednjem koledarskem letu bodo torej slavili 1600. obletnico svetnikovega odhoda v večnost. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak podpira pobudo, ki jo je dal prof. dr. Rafko Valenčič, velik poznavalec sv. Hieronima in pisec knjige Sveti Hieronim – mož s Krasa, da bi v prihodnjem in naslednjem koledarskem letu tudi kot škofija obeležili okroglo obletnico odhoda rojaka in ga po njemu posvečenih cerkvah na ozemlju koprske škofije in drugih obeležjih še dodatno počastili in predstavili različne vidike njegove orjaške osebnosti. 

V koprski škofiji je temu svetniku in cerkvenemu učitelju posvečenih šest podružničnih ali romarskih cerkva: 

• Bošamarin – župnija Koper-stolnica, 
• Čelje – župnija Ilirska Bistrica,
• Koritnice – župnija Knežak, 
• Kozana – župnija Biljana,
• Nanos – župnija Podnanos,
• Topolovec – župnija Sočerga. 

Poleg navedenih njemu posvečenih cerkvah je upodobitev sv. Hieronima še v naslednjih cerkvah koprske škofije: v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru mu je posvečen stranski oltar. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverja na Lozicah je njegov kip na glavnem oltarju. V cerkvi sv. Ane v Razgurih je njegov lesorez. V cerkvi Svete Trojice v Hrastovljah je na freski. V cerkvi sv. Vida v Podnanosu je na enem od sklepnikov. V cerkvi Marijinega prikazovanja v Strunjanu je na sliki. V minoritskem samostanu v Piranu je na več slikah poznorenesančnih slikarjev.

Skupaj z ostalimi tremi velikimi zahodnimi cerkvenimi učitelji, s svetim Ambrožem in svetim Avguštinom ter svetim Gregorjem Velikim, je sveti Hieronim upodobljen v sledečih cerkvah koprske škofije: v cerkvi sv. Štefana v Dolnji Košani v kamnitih kipih na glavnem oltarju. V cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu na freski na stropu pred prezbiterijem. V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Matenji vasi na kamniti prižnici. V cerkvi sv. Jurija v Piranu na freski na stropu.

Nekdanje cerkve sv. Hieronima v koprski škofiji: cerkev sv. Joahima v Jasenu, župnija Ilirska Bistrica, je bila posvečena najprej sv. Evstahiju (1694), nato sv. Hieronimu (1783), nato pa sv. Joahimu. Cerkev svete Katarine Aleksandrijske v Gornji Branici, župnija Goče, je bila prvotno posvečena sv. Hieronimu. Cerkev sv. Hieronima v Lozi pri Borštu, župnija Slavina, je omenjena v zapisih arhiva župnije Slavina, lega cerkve pa danes ni znana. Cerkev svete Uršule in sv. Hieronima ter sv. Osvalda v Jagrščah, župnija Cerkno, je danes v ruševinah. – V vasi Podnanos sta dve kapelici sv. Hieronima.