Osrednje Marijino romarsko svetišče v koprski škofiji je Sveta Gora nad Novo Gorico.

Zgodovina kraja se je začela leta 1539, ko se je Božja mati Marija prikazala Urški Ferligoj in ji naročila, naj na tistem mestu sezidajo cerkev in jo prosijo milosti. Sveta Gora je torej milostni kraj, ki si ga je Marija izbrala v obdobju, ko so Turki požigali vse naokoli, ko je kuga tako razsajala, da ni bilo nikogar, ki bi pokopaval mrtve, in ko je bil zrak tako nasičen s smradom, da so ljudje bežali v gozdove. Marija je takrat rekla: »Pridite sem, postavite mi dom ter me prosite milosti.«

Gradnja se je začela kmalu po prikazanju. Za cerkev so najprej skrbeli škofijski duhovniki, leta 1565 pa je prišlo iz Bosne 26 frančiškanov, ki so se umikali pred Turki in med katerimi je bil tudi njihov bivši provincial p. Marijan. Nadvojvoda Karel jim je za pribežališče ponudil romarsko svetišče na Sveti Gori. Ljudje so jih lepo sprejeli in tudi patriarh jih je bil vesel. Sožitje je trajalo do jožefinskih reform. Leta 1786 je Jožef II. (1741–1790) romarsko pot prepovedal, frančiškani so se umaknili v Gorico, Marijino podobo pa so prenesli v Solkan pod Sveto Goro.

Po Jožefovi smrti so zgradili novo svetišče in frančiškani so se leta 1900 vrnili. V času prve svetovne vojne so se ob Soči bíle strašne bitke, med njimi 11 ofenziv, ki so zahtevale veliko žrtev. Državne meje so se pogosto premikale, saj so bili enkrat močnejši Avstrijci, drugič Italijani. Po vojni so morali slovenski frančiškani Sveto Goro zapustiti, na njihovo mesto pa so prišli italijanski frančiškani. Cerkev je bila porušena, prav tako tudi vse stavbe okrog nje, zato so Italijani začeli graditi novo cerkev. Italijani so bili na Gori nastanjeni do prihoda Nemcev. Po kapitulaciji Italije so Marijino milostno podobo pomagali prenesti v Ajdovščino tudi partizani. Sveta Gora je bila v vojnem metežu čudežno rešena 30. aprila 1945, ko so nad njo že prihajali partizanski bombniki, da bi uničili nemško postojanko. Naenkrat je nastala taka megla, da so bombniki zgrešili cilj; Nemci so se umaknili, Sveta Gora pa je bila rešena. Milostno podobo so na Sveto Goro vrnili 8. aprila 1951 v mogočni procesiji, ki se je je udeležilo 15.000 ljudi. Po drugi svetovni vojni so se na Sveto Goro vrnili slovenski frančiškani.

Marijina podoba je bila kronana leta 1717, druga izven Italije. (Prva okronana podoba Matere Božje je bila na Trsatu na Reko na Hrvaškem.) Leta 1906 je bila romarska cerkev razglašena za baziliko.

Milostna podoba Matere Božje

Romar najprej pogleda k Mariji, ona pa ga usmeri k Jezusu, ki je središče podobe in tudi kristjanovega življenja. Na Marijini levici je Janez Krstnik, ki s prstom kaže na Jezusa, napis na njegovi romarski palici naznanja: »Glejte, Jagnje Božje!«. Na Marijini desnici je prerok Izaija. V roki drži knjigo s prerokbami o Zveličarju sveta in o njegovi deviški Materi. Za Marijo je razgrnjena preproga, značilna za beneško renesančno slikarstvo. Milostna podoba Matere Božje je delo beneškega slikarja Jakoba Palme Starejšega, čigar pravo ime je bilo Jacopo Negretti.

Podatki o baziliki

Vitraže (barvna okna) je po načrtu beneškega profesorja Corrompaia leta 1939 izdelalo podjetje G. Parisi v Trentu v Italiji. V stranskih oltarjih levo sta sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski. V kapeli nadangela Mihaela je grobnica kardinala Jakoba Missie. Kapela prikazanja za glavnim oltarjem je bila v svetem letu 2000 prenovljena po načrtih arhitekta Danila Fürsta, zadnjega Plečnikovega učenca. V grobnici za glavnim oltarjem sta pokopana zadnji goriški nadškof slovenskega rodu Frančišek Borgia Sedej in apostolski administrator Mihael Toroš. Križev pot je bil prinesen iz porušene frančiškanske cerkve v Brežicah. Votivne podobe, ki krasijo baziliko, so darila romarjev, ki so bili uslišani na priprošnjo svetogorske Kraljice.

Okolica in dejavnosti

Zvonik, visok petdeset metrov, ima štiri zvonove (najtežji ima 4335 kg) in pet malih zvončkov, ki naznanjajo uro.

V samostanu sta knjižnica in noviciat za frančiškane, od leta 1996 pa tudi Marijanski muzej. Frančiškov hrib, na katerem stoji kip sv. Frančiška Asiškega, je lepa razgledna točka.

Na Sveti Gori deluje Družinski center, ki nudi strokovno terapevtsko pomoč posameznikom, parom, zakoncem in družinam v krizi, organizira skupino za razporočene, vikende za zakonce, cikluse predavanj za zakonce in starše … V Mladinskem centru TAU se zbirajo različne skupine ali posamezniki, pari oz. mladi, ki si iščejo bližino Boga. Zanje organizirajo tudi duhovne vikende.

Na Sveti Gori od leta 2002 organizirajo slovensko razstavo jaslic z mednarodno udeležbo, od leta 2006 pa tudi razstavo velikonočnih pirhov.

---

Besedilo je pripravil rektor svetogorske bazilike p. Bogdan Knavs OFM.

---