Dragi škof Metod in bratje duhovniki, diakoni in bogoslovci, redovniki in redovnice, bratje in sestre vernega ljudstva! Z nocojšnjo vigilijo bomo spet vstopili v sveto velikonočno tridnevje, dopoldne pa smo zbrani pri krizmeni maši z namenom, da okrepimo medsebojne vezi, da obnovimo svoje krstne in duhovniške obljube, da se spet razveselimo svojega življenja in svojega poslanstva, svojega dela in ljudi okrog sebe, da ponovno vzamemo zalet in se po vzoru izvoljenega ljudstva opašemo za nadaljnjo pot s Cerkvijo in v Cerkvi.

Naše letošnje srečanje pri krizmeni maši poteka v letu posvečenega življenja, ki ga je sveti oče Frančišek napovedal s povabilom ‘prebudite svet!’ in z naročilom ‘naj po vašem zgledu pred svetom ponovno zasijeta lepota Cerkve in njena svetost!’ In poteka v letu priprave na izredno sinodo o družini in zakonski zvezi, zato je seveda primerno, da tudi mi kot duhovniki Gospodovi obnovimo svojo duhovniško zavezo z Gospodom in osvežimo dotok in pretok njegovih milosti.

Naš Bog je Bog zaveze in mi smo ljudstvo zaveze. V četrti evharistični beremo, da je Bog znova in znova sklepal zavezo z ljudmi in jih po prerokih vzgajal v pričakovanju odrešenja. Tako v stari kakor v novi zavezi prihaja pobuda za sklenitev zaveze običajno z Božje strani in se pokaže v obliki preizkušnje. Vsi veliki možje so šli skozi mnoge preizkušnje in so postali Božji prijatelji. Posebno zanimivi in privlačni pa            so primeri, ko Bog sam pristaja na preizkušnjo s strani človeka. Najbolj znani so:

Ko se je očak Jakob prebudil iz sanj pred lestvijo do neba, je naredil pogodbo z Gospodom: »Če bo Bog z menoj in me bo varoval na poti, po kateri hodim, če mi bo dajal kruha, da ga bom jedel, in obleko, da se bom oblačil, in če se bom srečno vrnil v očetovo hišo, bo Gospod moj Bog. Ta kamen pa, ki sem ga postavil za spomenik, bo Božja hiša. In od vsega, kar mi boš dal, ti bom dajal desetino« (1 Mz 28,20-22). Gospod je obljubo izpolnil in Jakob mu je dal desetino – Levijev rod za Božjo službo.

Sodnik Gedeon je dvakrat preizkusil Gospoda z ovčjo kožo: Prvo noč je bila rosa samo na ovčji koži, drugo noč pa samo okrog ovčje kože (Sod 6,36-40). Sodnik Jefte v boju z Amonci lahkomiselno Gospodu obljubil svojo hčerko edinko in jo po zmagi tudi odpustil za Božjo službo (Sod 11,30-40). Samuelova mati Ana je Gospodu obljubila šele pričakovanega sina in ga ob svojem času prinesla v tempelj kot dar Gospodu (1 Sam 1,11.24-28). Gospodu so obljube ugajale in na kralja Ahaza, ki je ponujen preizkus zavrnil, se je razjezil (Iz 7,12).

Tudi z nami, dragi bratje duhovniki, je Gospod sklenil tri enkratne zaveze, označene s trajnim pečatom: pri krstu, pri birmi, pri mašniškem posvečenju, in vsak dan jih obnavlja pri sveti daritvi. Tudi nas je že velikokrat preizkusil in tudi nam je dovolil, da smo večkrat mi njega preizkusili. Obveze so stroge in zahtevne in nam kličejo v spomin Salomonov opomin iz Pridigarja: »Kadar storiš obljubo Bogu, je ne odlašaj izpolniti! Bedaki mu namreč ne ugajajo, kar si obljubil, izpolni! Boljše je, da ne obljubiš, kakor da obljubiš, a ne izpolniš!« (Prd 5,3-4).

Zavezani smo trojni službi: oznanjanju, upravljanju, posvečevanju. Na stolu s tremi nogami se lepo sedi, če so vse tri noge enako dolge. Danes je čas, da se vprašamo, katera od treh je pri meni prekratka, da bi se ugodno sedelo? Z veseljem vam kličem v spomin priprave na sinodo in jesenski škofijski pastoralni dan! Pospešene priprave na uvedbo PasIsa in tekoče vodenje osebne blagajne! Serva ordinem e ordo servabit te!

 

Dragi jubilanti! Ob obletnici ustanovitve duhovniške službe se vsem prisrčno zahvaljujem za zvesto službo, ki jo opravljate za rast in širjenje Božjega kraljestva med nami, posebej pa z veseljem pozdravljam in čestitam vsem, ki letos slavite okrogle obletnice posvečenja:

Srebrni: Furlan Alojz, župnik, Vipava; Likar Franc, župnik, Ajdovščina; Čuk Marijan, gvardijan, Kapela. Biserni: Sivec Stanislav, upokojen, Prvačina. Železni: Rudež Branko, upokojen, Pristan.

Vsaka obletnica, tudi najnižja, predstavlja sklep enega obdobja, in vsaka, tudi najvišja, predstavlja začetek novega obdobja. Dragi jubilanti, vsi se z vami zahvaljujemo Gospodu za sadove, ki ste jih doprinesli, in se veselimo novih milosti, ki vam jih bo Gospod v prihodnje naklanjal. Obnovitev duhovniških obljub, ki jo bomo zdaj opravili, pa naj bo nova postaja in nov začetek na duhovni poti ne samo naših jubilantov temveč tudi na duhovni poti vsakega izmed nas. Amen.

 

msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof