Med tremi službami, ki jih opravlja vsak duhovnik, je tudi kraljevska služba, zato je nadvse primerno, da si ob letošnji visoki obletnici kronanja Kraljice Svetogorske tudi pri mašniškem posvečenju v njeni baziliki prikličemo v spomin vsebino in poslanstvo kraljevske duhovniške službe, ki je vodstvena služba in se imenuje tudi pastirska ali oskrbniška služba. V primerjavi s civilno zakonodajno in izvršno ter sodno službo je cerkvena kraljevska služba primerljiva s civilno izvršno oblastjo. V svoji kraljevski službi si duhovnik prizadeva, da se zakoni nebeškega kraljestva med Božjim ljudstvom ne samo poučujejo, temveč tudi izvajajo.

Odlok o duhovnikih pravi: ‘Ker so duhovniki vzgojitelji v veri, je njihova dolžnost, da sami ali po drugih skrbijo, da posamezne vernike v Svetem Duhu privedejo do uresničevanja njihove lastne poklicanosti, ki naj se v smislu evangelija razvije do iskrene in dejavne ljubezni in do svobode, za katero nas je osvobodil Kristus. Malo bodo koristili lepi obredi ali še tako cvetoča društva, če niso usmerjena v to, da ljudi vzgojijo v zrele kristjane. S pomočjo duhovnikov naj se vedno bolj usposabljajo, da bodo v izrednih in navadnih dogodkih mogli spoznati, kaj terjajo razmere in kaj je Božja volja. Kristjane je treba učiti, naj ne živijo samo zase, marveč naj vsak drug drugemu streže z darom, kakor ga je prejel, kot zahteva nova postava ljubezni; tako naj vsi po krščansko izpolnjujejo svoje dolžnosti v človeški družbi’ (D 6).

Vse tri službe, učiteljska in kraljevska ter posvečevalna, so zahtevne in težke, vendar je mogoče reči, da je kraljevska služba najtežja, ker je med vsemi tremi najbolj vzgojiteljska služba, o kateri so že stari rekli: Quem dii odere, paedagogum fecere – kogar bogovi sovražijo, ga naredijo za vzgojitelja! Učiteljsko službo duhovnik opravlja kot sin Cerkve, posvečevalno kot ženin Cerkve, kraljevsko službo pa kot oče Cerkve. Kot oče v evangeliju, ki pošilja svoja dva sinova v vinograd, pa eden gre, drugi pa noče! (Mt 21). Kot oče v evangeliju, ki svojima sinovoma razdeli premoženje, pa eden gre in ga čez noč požene v zrak in ga zapravi (Lk 15). Kot očak Izak, ki ga je mlajši sin Jakob prevaral in dosegel blagoslov (1 Mz 27). Kot očak Jakob, ki so mu sinovi prodali svojega brata Izmaelcem in mu lagali, da ga je požrla zver (1 Mz 37).

Kot kralj in pastir duhovnik zbira ljudi, utrjuje upanje in skrbi za pravico: v duhu ubožnosti, ki je duh volje in moči, gojen z miloščino in odpuščanjem. Glavna skrb kralja in pastirja je blaginja črede, da ima čreda hrano in pijačo in da v čredi vlada red in mir. Kralj in pastir mora biti zvest v razlaganju nauka in usmiljen do tistih, ki se motijo, kakor da ima pred sabo živali. Kot učitelj mora biti zahteven, kot kralj in pastir pa usmiljen, kajti človek more potrpeti, žival pa pogine. Kralj in pastir mora biti preprost kakor golob (Mt 10,16). Mojzes je bil 40 let pastir v puščavi, to je drugo tretjino svojega življenja; prvo tretjino je bil na egiptovskem dvoru, zadnjo tretjino pa na poti v obljubljeno deželo; umrl je star 120 let (5 Mz 34,7). Legenda pripoveduje, da je Bog ves čas opazoval, kako ravna z živalmi, preden mu je zaupal vodstvo izvoljenega ljudstva. Trije veliki pastirji in kralji pa so: voditelj Mojzes, kralj David, apostol Peter.

Dragi novomašnik Gabriel! Nadangel Gabriel je v SP omenjen 4-krat, 2-krat v NZ in 2-krat v SZ. V SZ je bil poslan k preroku Danielu, v NZ pa k Zahariju in Devici Mariji. V vseh štirih primerih je posredoval sporočilo, ki se je tudi zgodilo in uresničilo. Takšna je tudi današnja naša želja in naše voščilo, naj se vse tvoje oznanjevanje vedno uresniči in naj bodo vsi tvoji sklepi po Gospodovi volji vedno Njemu ljubi in uspešni. Amen.     

 

msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof