Romanje je eden od izrazov naše vere. Vsako romanje razodeva našo pobožnost, zaupanje in ljubezen do Božje matere, ki jo tukaj v Logu častimo kot tolažnico žalostnih. Takoj ko smo stopili skozi sveta vrata v to svetoletno cerkev, smo se počutili domače, sprejete, razumljene in dobrodošle. Vsi prav prisrčno pozdravljeni.

Tu smo danes, da proslavimo najpomembnejši Marijin praznik njenega vnebovzetja. Na koncu svojega zemeljskega življenja je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa, v slavo večnega življenja, v popolno občestvo z Bogom.

Kristjani na Vzhodu in Zahodu praznujemo praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan. Na Vzhodu se praznik imenuje: Zaspanje Device Marije.

Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg njega v nebeški slavi. Današnji praznik je za vse praznik upanja in veselja. V Mariji vidimo cilj, proti kateremu hodijo vsi, ki znajo lastno življenje združiti z Jezusovim kot je to storila Marija. Ta praznik nam govori o naši prihodnosti .Pravi nam, da bomo nekoč tudi mi poleg Jezusa v Božjem veselju. Hkrati nas vabi, naj bomo pogumni, naj verujemo, da moč Kristusovega vstajenja deluje tudi v nas, nas spreminja, prenavlja, razsvetljuje in vodi.

Marijino vnebovzetje obhajamo v jubilejnem letu Božjega usmiljenja.

V hvalnici: Moja duša poveličuje Gospoda, je Marija pri srečanju s teto Elizabeto rekla, da Gospod izkazuje svoje usmiljenje iz roda v rod (prim. Lk 1, 50). Nihče ni tako globoko kot Marija doživljal in spoznaval skrivnosti odrešenja: Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Marija najbolj pozna skrivnosti Božjega usmiljenja. Ve, kako velika je cena Božjega usmiljenja. Bog se je ozrl na njeno majhnost in jo v svojem velikem usmiljenju vključil v svoj odrešenjski načrt. Ona nam pomaga na naši poti življenja, podarja nam svojo bližino, odkriva nam, kar manjka polnosti našega življenja, daje nam dober nasvet in nas kot družinska mati želi ohranjati skupaj, da bi mogli graditi občestvo z vsemi.

V molitvi :Pozdravljena kraljica jo nagovarjamo:mati usmiljenja in, naj svoje milostljive oči obrne v nas. Marija je mati usmiljenja, ker nam je vedno blizu in nam pomaga. Ona je mati usmiljenja, ker nenehno moli in prosi za nas. Ona je mati usmiljenja, ker nam jo je Jezus na križu izročil za svojo mater: Sin, glej tvoja mati. Marija je mati usmiljenja, ker nam pomaga ne le v naših različnih zadevah, temveč tudi v stalnem spreobračanju v spremenjene, drugačne, spreobrnjene in prenovljene ljudi in kristjane.

Imenovati Marijo kot mater usmiljenja je popolnoma upravičeno, saj to izhaja iz Svetega pisma.

Marijo kot mater usmiljenja so zgodovinarji začeli imenovati na začetku 2. tisočletja, cerkveni učitelji pa že poprej.

V svetem letu Božjega usmiljenja bomo v podobi loške matere Božje in v vsaki drugi podobi gledali predvsem mater usmiljenja. Marija je spočela, rodila in vzgojila tistega, ki se je človeškega rodu usmilil tako, da ga je s svojo smrtjo na križu odrešil.

Marija Vnebovzeta nam pridobiva potrebne milosti in kot usmiljena mati vedno prosi za Božje ljudstvo, dokler tudi za nas ne pride Gospodov dan (prim. 2 Pt 3, 10).

 Božje usmiljenje se razodeva tudi nad nami in nad našim narodom. Po 25. letih naše samostojnosti bomo obnovili svojo posvetitev in izročitev Materi Božji.

Izročamo ji sami sebe, naše družine, župnije, škofijo, Cerkev na Slovenskem in ves naš narod doma in po svetu, da bi napredovali v luči vere in krščanskega izročila.

 

msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof