Poročilo s Terčeljeve poti 2012
Iz različnih izhodišč do gozdne katedrale v bližini Kovka nad Vipavsko dolino je v nedeljo, 10. junija 2012, potekal drugi Terčeljev pohod. Kljub slabi vremenski napovedi se ga je udeležilo približno 800 romarjev iz vse Slovenije, med katerimi je bilo veliko takih, ki so iz Podkraja, s Cola, z Otlice, iz Budanj, Šturij, Skrilj ali Lokavca prišli peš. Za varnost pohodnikov so poskrbeli gorski reševalci, pridružili pa so se jim tudi konjeniki, romarji sv. Jakoba, možje in žene v narodnih nošah, gasilci in skavti.
V čudoviti kotanji med visokimi drevesi pod tako imenovano Novo potjo so romarji najprej imeli molitveno uro, nato pa mašo za domovino, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vipavske dekanije daroval postulator za beatifikacijo Filipa Terčelja (1892–1946) in voditelj iniciativne skupine za molitev in post za domovino dr. Primož Krečič. V nagovoru je Terčelja predstavil kot človeka, ki se je duhovne prenove loteval od spodaj, dvigal ljudi in jih spodbujal k delovanju, ustvarjalnosti, duhovni rasti, kot duhovnika, ki je »tako človeški in domač, obenem pa zavezan za človeka, čist, jasen in brezkompromisen, tako božji in svet«. Dejal je, da smo kristjani predolgo le stali in gledali, dopuščali greh v družbi in Cerkvi. »Tudi zato raste zanimanje za Filipa Terčelja, tega zamolčanega primorskega Mojzesa, enega od stebrov naše vernosti, kulture in pristne narodne pripadnosti,« ugotavlja dr. Krečič. Pri pozdravu miru je bila iznad oltarja spuščena jata golobov, ki so mir gozdne katedrale simbolično ponesli po naši domovini. Pri maši so sodelovali župljani iz župnije Col, pevsko jo je obogatil njihov župnijski mešani pevski zbor, za poseben zven pa so poskrbeli pritrkovalci iz Lokavca. Da se želi pohod v prihodnje razširiti v pravi shod, kot so jih poznali v Terčeljevem času, je nakazal kulturni program po maši, v katerem sta nastopila baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik, zbrane pa je nagovoril zgodovinar Jože Dežman. Filipa Terčelja je postavil ob bok Maksimiljanu Kolbeju (1894–1941), saj se je v težkih vojnih časih zavzel za pravice vsakogar, pa naj je bil kristjan, komunist ali okupator, in s tem pokazal svojo globoko človečnost in svetništvo. Terčelj je bil po Dežmanovih besedah revolucionar, a revolucionar z ljubeznijo do človeka. Romarje je pozdravil tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Po maši je bil za otroke organiziran poseben program, po prireditvi pa po zaslugi gostoljubnih domačinov ni manjkalo niti okrepitve za telo in dobrega gorjanskega vzdušja.
Letos mineva 90 let, odkar je Filip Terčelj prvič maševal in ob oltarni mizi združil več tisoč ljudi. V času, ko si prizadevamo, da bi ta veliki mož dosegel čast oltarja, je prav, da se ga spominjamo tudi s takimi pohodi, shodi in mašami ter tako nadaljujemo njegovo pot krepitve posameznika, naroda in vere.
Poročilo je pripravila Urška Makovec.
