Bela nedelja: V spomin na novokrščence, ki so v prvih stoletjih krščanstva ves teden po Veliki noči nosili bela oblačila, ki so jih prejeli pri krstu na Veliko soboto, in so jih na prvo nedeljo po Veliki noči odložili. Imenuje se tudi ‘Mala velika noč’, ker predstavlja zadnji in edini dan velikonočne osmine, ki traja ves teden kot en sam dan. 

Na prerojenje v krstu nas danes spominja tudi današnje drugo berilo iz 1 Pt 1,3: ‘Bog Oče nas je z vstajenjem Jezusa Kristusa prerodil za živo upanje’ (1 Pt 1,3). Iz istega pisma pa je vzet tudi vstopni spev v današnjo sveto mašo, ki tudi omenja novorojence in se glasi: ‘Kakor novorojeni otroci zahrepenite po duhovnem, čistem mleku, da boste po njem zrasli v zveličanje!’ Aleluja! (1 Pt 2,2).

Bela oblačila novokrščencev so znamenje čistosti in poveličanja in so znamenje svatovskega oblačila povabljenih na Jagnjetovo gostijo. O takšni gostiji govori tudi današnje prvo berilo, ki pravi, da so se prvi kristjani ‘zbirali v templju in lomili kruh po domovih’ (Apd 2,46). Zato so patri jezuiti v 17. stoletju določili Belo nedeljo za dan prvega prejema svete evharistije, ponekod po naši deželi pa so še do nedavnega imeli navado, da so na Belo nedeljo povabili botre na kosilo in na ta način utrjevali povezavo med botri in njihovimi varovanci.

Bela nedelja je, zlasti med pravoslavnimi, tudi nedelja darú vere, ker to nedeljo beremo evangelij o apostolu Tomažu, ki svojim tovarišem ni hotel verjeti, da je Gospod res vstal, dokler sam ni otipal Gospodovih ran in se tako prepričal, da je Vstali res živ in med njimi navzoč. Papež Gregor Veliki piše, da nam Tomažev dvom bolj koristi za našo vero, kakor vera vseh ostalih učencev (Brevir, 3. 7.). 

Papež Janez Pavel II. je Belo nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja, ker v evangeliju beremo tudi o dogodku na prejšnjo nedeljo, to je na nedeljo Gospodovega vstajenja, kako je naš Gospod zbranim apostolom dal oblast odpuščati grehe: ‘Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani!’ – Bratje in sestre, obnovimo torej tudi danes svoje krstne obljube in poživimo krstno milost, ki smo je prejeli. Skrbno hranimo zaklad krstnega svatovskega oblačila, da bomo vedno pripravljeni na Jagnjetovo svatbo! Amen.

 

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof