Med duhovnimi deli usmiljenja, ki jih letos še posebej skrbno in radi opravljamo, je tudi delo zmotne poučevati, ukvarjati se s tistimi, ki se motijo. Takšno duhovno delo usmiljena smemo reči, je med drugim naš Gospod opravil tudi pri zadnji večerji, ko je učencem umil noge: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj ne razumeš, a spoznal boš pozneje!« je Gospod rekel Petru (Jn 13, 7). »Služabnik ni večji kot njegov gospod in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. Če to veste, blagor vam, če boste to delali!« (Jn 3,16). Umivanje nog pomeni spoštovanje in ljubezen in Gospod je Petra poučil, v čem naj bo njegova veličina: v spoštovanju in ljubezni do drugih!

Podoben pouk so slišali apostoli, ko so šli proti Kafarnaumu in se po poti pogovarjali, kdo med njimi je največji. In Jezus je poklical dvanajstere ter jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik« (Mr 9,35). In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa sprejme mene, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal« (Mr 9,33-37). Vse svet rad sprejema imenitne in vplivne, bogate in ugledne ljudi, naš Gospod pa uči sprejemati preproste in skromne otroke, revne in zaničevane ljudi.

Podoben primer se je zgodil, ko je mati Zebedejevih sinov prosila za Jakoba in Janeza, da bi v Gospodovem kraljestvu sedela eden na desnici in eden na levici. Takrat je Gospod poučil svoje učence: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge!« (Mt 20,20-28).

Podobno je Gospod ponoči v prikazni spodbujal apostola Pavla v Korintu: »Ne boj se, ampak govori in ne umolkni!« Kajti jaz sem s teboj in nihče se te ne bo dotaknil, da bi ti kaj hudega storil, kajti mnogo ljudstva imam v tem mestu!« (Apd 18,9-10). In tako naroča Kološanom: »Beseda Kristusova naj v obilju prebiva med vami. V vsej modrosti drug drugega poučujte ter opominjajte in s psalmi, hvalnicami  in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih!« (Kol 3,16).

Silno zanimivo je, kako se je apostol prilagajal zmogljivostim poslušalcev: »Mleka sem vam dal piti, ne jedi, ker je še niste zmogli, pa tudi zdaj je še ne zmorete!« (1 Kor 3,2). Apostol Peter obravnava najtežje zakrknjence in priporoča: »Lepo živite med neverniki, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kot hudodelce, zaradi dobrih del, ki jih bodo videli, v dan obiskanja začeli Boga slaviti!« (1 Pt 2,12). »Kajti to je Božja volja, da po vaših dobrih delih umolkne nevednost nerazumnih ljudi« (1 Pt 2,15).

Apostol Jakob sklepa svoje pismo z naročilom: »Bratje moji! Če kdo izmed vas zaide od resnice in ga kdo spreobrne, naj ve, da, kdor obrne grešnika od njegove krive poti, reši njegovo dušo in pokrije obilo grehov!« (Jk 5,19-20). Znan je primer velikega svetega Avguština, kako je odgovoril donatistom, ki so govorili: »Hočemo se motiti, pusti nas na miru!« Sveti Avguštin pa: »Hočete se motiti? Potem pa jaz tega stokrat bolj nočem. Hočem biti nadležen, da uidem Božji sodbi!« »Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši!« (Ezk 33,7). Amen.

 

msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof