V koprski škofiji je bil na praznik Svete družine sklep svetega leta tudi v konkatedrali v Novi Gorici, kjer je slovesnost vodil upokojeni koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
V nadaljevanju objavljamo škofov nagovor.
Namen svetega leta, ki ga danes končujemo, je bil utrditi zavest, da Cerkev vodi Sveti Duh in okrepiti našo pripravljenost za sprejemanje njegovih spodbud in navdihov: ‘Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi’ (Rim 8,14), piše apostol Pavel Rimljanom. Božji Duh pa deluje po darovih, ki nam jih podarja, in so na poseben način bili dejavni in učinkoviti na Božjem Maziljencu in našem Rešitelju Jezusu Kristusu. Prerok Izaija piše: ‘Na njem bo počival Duh Gospodov: Duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega’ (Iz 11,2). Prva dva za poslušnost, druga dva za dobrodelnost, tretja dva za odpuščanje. Tudi vsi trije odlomki nedelje Svete Družine nas spodbujajo k istim trem krepostim: k poslušnosti, k dobrodelnosti, k odpuščanju!
Duh modrosti in razumnosti: Za sprejemanje Božje postave in Božjih zapovedi. V SP biti moder pomeni sprejemati Božjo postavo. Piše Mojzes: ‘Kajti to bo vaša modrost in razumnost pred narodi, ki bodo slišali o vseh teh postavah. Govorili bodo: Resnično, ta velik narod je modro in razumno ljudstvo! Kajti, kje je velik narod, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog, kadarkoli ga kličemo! (5 Mz 4,6-7). Duh modrosti se navezuje na jezik in na okus in nam pomaga, da je naše življenje primerno začinjeno in užitno, vabljivo in slastno. Duh razumnosti pa se navezuje na uho in na sluh in nam pomaga, da smo pripravljeni poslušati Božjo postavo in se po njej ravnati.
Duh sveta in moči: Prerok Izaija je napovedal Mesija, ki se bo imenoval ‘Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru.’ In apostol Pavel piše Timoteju: ‘Kajti Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti’ (2 Tim 1,7). Duh sveta se navezuje na oko in na vid in nam pomaga, da vidimo okrog sebe potrebo in stisko in opazimo priložnost, da naredimo nekaj dobrega in nekomu pomagamo. In duh moči se navezuje na kožo in na tip in nam omogoča, da to, kar spoznamo za potrebno in koristno, tudi dejansko izpeljemo in naredimo. Apostol Janez piše: ‘Kar smo slišali, kar smo na lastne oči videli, kar smo si ogledali in kar so naše roke otipale … oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v skupnosti z nami’ (1 Jn 1,1-3).
Duh spoznanja in strahu Gospodovega: Apostol Pavel piše: ‘Hvala pa Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu in po nas razširja po vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja. Kajti prijeten vonj Kristusov za Boga smo med temi, ki so na poti zveličanja, in temi, ki so na poti pogubljenja’ (2 Kor 2,14-15). Duh spoznanja se navezuje na nos in na voh in nam pomaga, da začutimo vrednost stvari, ki presegajo preračunljivost tega sveta, in jih uresničujemo. Duh spoznanja nas navdihuje zlasti za odpuščanje in spravo. Na odpuščanju svet stoji!
In duh strahu Gospodovega se navezuje na šesti čut in na slutnjo in nam pomaga, da se ne bojimo ljudi, ampak Gospoda. Kakor je Gospod naročil preroku Jeremiju: ‘Ti pa si opaši ledja, vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Nikar se jih ne boj, da te jaz ne prestrašim pred njihovimi očmi!’ (Jer 1,17). In kakor je naročil svojim učencem: ‘Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bolj se bojte tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel!’ (Mt 10,28). Predhodni in naknadni strah: Strah Gospodov je predhodni strah, ki nas varuje, da ne žalimo Gospoda, ker je naš nebeški Oče, in da ne žalimo svojega bližnjega, ki je naš brat v Kristusu!
Danes, ko so mreže in sredstva človeške komunikacije dosegli neverjetne razvoje, čutimo izziv, da bi odkrili in posredovali ‘mistiko’, ki je v tem, da živimo skupaj, da se pomešamo med druge, se med seboj srečujemo, se držimo za roke, se opiramo drug na drugega, da smo deležni te nekoliko zmedene množice, ki se more spremeniti v pravo izkušnjo bratstva, v solidarno karavano, v sveto romanje.
Na ta način se največje možnosti komunikacije lahko izkažejo za največje možnosti srečanja in solidarnosti med vsemi. Če bi mogli slediti tej poti, bi bilo to nekaj zelo dobrega, zelo zdravilnega, zelo osvobajajočega, velik izvir upanja! Blagodejno je, če gremo iz sebe, da bi se združili z drugimi. Zapiranje vase pomeni, da okusimo grenek strup brezizhodnosti. Zaradi vsake naše sebične izbire, ki jo storimo, bo človeštvo prikrajšano’ (Veselje evangelija, 87).
SVETO LETO 2025-MOLITEV
Molitev papeža Frančiška: Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.
Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.