Slovesna razglasitev glavnega zavetnika koprske škofije bo v soboto, 26. septembra 2020 ob 10h v koprski stolnici.  Slovesnost bo vodil apostolski nuncij v R Sloveniji msgr. dr.  Jean-Marie Speich. Zaradi epidemije koronavirusa bo potekala po znanih  predpisih (maske, razdalja, razkuževanje rok …).Slovesnost bo prenašal  Radio Ognjišče.

V nedeljo, 27. septembra 2020 ob 12h, pa bo prvi škofijski romarski  shod v čast glavnemu zavetniku škofije pri Svetem Hieronimu na Nanosu,  kjer bo slovesnost na prostem. To slovesnost bo vodil dr. Rafko  Valenčič.

Slovesni praznik glavnega zavetnika škofije se po vseh župnijah praznuje na njegov god 30 septembra.

Koprski škof dr. Jurij Bizjak je 19. avgusta 2020 s kongregacije za  bogoslužje prejel potrjen Lastni bogoslužni koledar Škofije Koper, v  katerem je za glavnega zavetnika škofije postavljen sv. Hieronim,  duhovnik in cerkveni učitelj, ki goduje 30. septembra.

UTEMELJITEV NOVEGA ZAVETNIKA ŠKOFIJE

Češčenost svetnikov in priljubljenost praznikov se v Cerkvi stalno  spreminja. Spremembe v družbi in v Cerkvi prinašajo vedno nove potrebe  in nove izzive, zato se v vsaki deželi in v vsaki dobi stalno pojavljajo  in stopajo naprej novi vzorniki in priprošnjiki, ki odgovarjajo na  tekoče potrebe in zahteve. Kakor pravi v evangeliju naš Gospod: ‘Zato je  vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu  gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro’ (Mt 13,52).

Tako je tudi papež Pij XII leta 1955 odgovoril na pereče delavsko  vprašanje tedanjega časa in vpeljal v bogoslužje neobvezni god svetega  Jožefa delavca in ga postavil na dan prvega maja, ki je po mnogih  deželah že od konca 19. stoletja veljal za civilni praznik dela. Praznik  je bil tako na civilnem kakor na cerkvenem področju po različnih  deželah sprejet z različnimi občutki, vendar v vseh delavskih območjih  še vedno uresničuje svojo vlogo in podpira upravičene zahteve delavcev.

Kot svojega glavnega zavetnika je svetega Jožefa delavca častila tudi  obnovljena in povečana Škofija Koper. Iz Okrožnice AASP (Apostolske  administrature za slovensko Primorje), št. 1324/66, str. 79-81, je  razvidno, da je tedanji Škofijski proprij s svetim Jožefom delavcem kot  glavnim zavetnikom AASP stopil v veljavo 1 januarja 1967. Za takšno  odločitev so navedeni sledeči trije razlogi: v Novi Gorici naj bi se  gradila župnijska in konkatedralna cerkev v čast svetemu Jožefu delavcu;  delavstvo že predstavlja najmočnejšo ljudsko plast na Primorskem; papež  Pij IX. je (8. decembra 1870) postavil svetega Jožefa za zavetnika  vesoljne Cerkve! Vsi razlogi so v tedanjih razmerah brez dvoma bili  tehtni in prepričljivi. Po nam dosegljivih podatkih obnovljena in  razširjena Škofija Koper ni zaprosila za lasten škofijski proprij, ampak  je kot lasten bogoslužni koledar uporabljala proprij AASP.

Priprava novih Lastnih škofijskih bogoslužnih koledarjev, ki je  povezana s pripravo novega Rimskega misala, pa je slučajno sovpadla tudi  s spominom in proslavo 1600-letnice odhoda svetega Hieronima s tega  sveta, ki smo jo proslavili na mednarodni ravni s simpozijem v  Ljubljani, od 23 do 26 oktobra 2019, na škofijski ravni pa z obiskom  vseh šestih njegovih cerkva na ozemlju škofije, od meseca aprila do  meseca septembra 2019.

Razmeroma veliko število cerkva Svetega Hieronima na ozemlju Škofije  Koper in lepa udeležba romarjev na vseh shodih, častitljiva obletnica  njegovega odhoda v večno domovino ter velika verjetnost, da je rojstno  mesto svetega Hieronima dejansko ležalo na ozemlju sedanje Škofije  Koper, po drugi strani pa dejstvo, da so zgoraj navedeni razlogi v prid  svetemu Jožefu delavcu kot glavnemu zavetniku škofije postali nekoliko  manj prepričljivi, vse to nas je spodbudilo, da smo za Lastni škofijski  bogoslužni koledar na prvo mesto predlagali svojega rojaka svetega  Hieronima in Kongregacija za bogoslužje je dne 25. julija 2020, št.  152/19, naš predlog sprejela ter naši prošnji ugodila.

Predlog, da se za glavnega zavetnika Škofije Koper postavi svetega Hieronima, smo utemeljili s sledečim besedilom:

‘Sveti Hieronim sam piše, da je bil rojen v ‘mestu Stridon, ki je, od Gotov porušeno, nekoč bilo mejnik Dalmacije in Panonije’ (De viris ilustribus,  n. 135). Kljub nasprotujočim si predlogom o zemljepisni legi mesta, je  mogoče reči, da se med izvedenci mnenja osredotočajo na južno stran poti  med Aquilejo (Oglejem) in Emono, današnjo Ljubljano, prestolnico  Slovenije. Dolžina poti je okrog 120 km, njen srednji del, približno  polovica celotne razdalje, pa poteka po ozemlju sedanje Škofije Koper,  kjer stoji na tem območju kar šest cerkva, ki so posvečene Svetemu  Hieronimu. Tem cerkvam pa se pridružuje še več kot desetina slik in  kipov v drugih sosednjih cerkvah, med katerimi je tudi stranski oltar v  stolnici v Kopru z veliko in zelo dragoceno sliko Svetega Hieronima.  Škofija Koper je sedaj sufraganska škofija Nadškofije Ljubljana. S  češčenjem Svetega Hieronima kot zavetnika škofije želimo okrepiti  pobožnost do svetnika, spodbuditi proučevanje imenitnega cerkvenega  učitelja in poglobiti branje Svetega Pisma. Imamo že veliko  svetopisemskih skupin in smo prepričani, da bo izbira zavetnika še  povečala gorečnost za Božjo besedo. Zato prosimo za vpis v bogoslužni  koledar Škofije Koper.

Jurij Bizjak, koprski škof

 

Navedeni utemeljitvi je mogoče dodati še dve pomembni besedili:

Papež Benedikt XVI je v svojem nagovoru na trgu Svetega Petra, dne 7. novembra 2007, navedel, da je Sveti Hieronim bil rojen v današnji Ljubljani v Sloveniji. 

Enciklopedija Britannica piše: ‘Hieronim je bil rojen premožnim  krščanskim staršem v Stridonu, verjetno blizu sodobne Ljubljane.’

 

            Zelo želimo okrepiti raziskave in močno spodbujamo  vse pristojne civilne in cerkvene ustanove, naj vsaka na svojem področju  svoja prizadevanja usmerijo v iskanje porušenega Hieronimovega  rojstnega mesta Stridona. 

Škof Jurij Bizjak 

NOVA  MONOGRAFIJA  O  SV. HIERONUMU

Pri Založbi Ognjišče bo za razglasitev novega zavetnika koprske škofije izšla monografija Sv. Hieronim in naš čas o življenju in delu našega rojaka sv. Hieronima, ob 1600-letnici  njegove smrti. Da bi slovenski verniki in javnost bolje spoznali  človeka, ki se je zapisal v evropsko in svetovno kulturo, se je koprska  škofija leta 2019 odločila in tudi izvedla pomemben načrt: predstaviti  življenje in delo sv. Hieronima, posvečeno prevajanju in razlagi Svetega  pisma, ki kristjane spodbuja k globljemu spoznanju Božje besede in  življenju po njej.

Načrt je obsegal razne dejavnosti: prenovo cerkva, posvečenih sv.  Hieronimu (teh je v koprski škofiji 6: Nanos, Koritnice, Čelje, Kozana,  Bošamarin, Topolovec), popoldanske maše s predavanjem v teh krajih ter  prijateljskemu druženju. Udeležba je bila nepričakovana. Predavanja, ki  so jih imeli Alan Tedeško, Blaž Kernel, Marko Rijavec, Bogdan Vidmar,  Bogomir Trošt, Rafko Valenčič, so bila namenjena ciljnim skupinam:  bibličnim, bralcem Božje besede, katehetom, vzgojiteljem in učiteljem,  pevcem, romarjem in pohodnikom. V zborniku so poleg predavanj objavljene  slike svetnika, fotografije cerkva in krajev ter njihova predstavitev.

Monografija je znamenje prebujanja tako vloge Svetega pisma v  življenju kristjana in vernega občestva kot tudi zavesti slovenskega  človeka, da je sv. Hieronim naš rojak, odslej (2020) tudi zavetnik  koprske škofije.

Prof. dr. Rafko Valenčič

ŽIVLJENJEPIS SV. HIERONIMA, POMEMBNEGA PREVAJALCA SV. PISMA IN CERKVENEGA UČITELJA

(Življenjepis je vzet iz knjige Svetnik za vsak dan, ki jo je napšisal Silvestr Čuk in je izšla pri založbi Ognjišče)

† 420, cerkveni učitelj

Težko je reči, kje je bil tisti Stridon, rojstni kraj sv. Hieronima,  velikega cerkvenega učitelja krščanskega Zahoda in učenega prevajalca  Svetega pisma. Eni pravijo, da bi utegnil biti kje blizu današnje Pivke  (Šempetra na Krasu), Hrvati pa trdijo, da bi bil verjetneje kje v Istri  ali severni Dalmaciji.

Ni tako pomembno, kje je Hieronim prišel na svet. S svojim plodovitim  in vsestranskim delom, zlasti s prevodom Svetega pisma, ki je znan pod  imenom Vulgata (t.j. ‘razširjena’), je postal last vse Cerkve za vse  čase. Neverjetno dobro je poznal Sveto pismo in napisal je številne  razlage svetopisemskih knjig, znal pa je tudi lepo voditi duše, ki so se  odločile za poglobljeno duhovno življenje. V preteklih časih so ga zelo  častili. Tudi na Slovenskem, kjer so njegovo ime, ki pomeni “človek s  svetim imenom”, spremenili v Jeromen ali Jerom.

Rodil se je okoli leta 345. V njegovem rojstnem kraju je bilo precej  kristjanov, ki so bili po življenju še pogani. Deček je bil zelo  nadarjen in starši so ga poslali najprej v Milan, nato pa v Rim, da bi  se izobrazil pri najboljših učiteljih. Imel je izreden dar za jezike in  prav kmalu je dovršeno obvladal latinščino. Želel je postati kristjan in  za veliko noč leta 366 ga je papež Liberij krstil. Zdaj se je zanj  začelo novo življenje. Potoval je v Galijo in se spotoma za nekaj časa  ustavil v Ogleju (tedanji Akvileji), kjer se je seznanil z družbo  duhovnikov in resnih kristjanov, ki so skupaj prebirali Sveto pismo in  se pogovarjali o bogoslovnih in duhovnih vprašanjih. Ostal je z njimi v  pisnih stikih. Dopisoval si je tudi s podobno družbo v Emoni (rimski  Ljubljani). Kasneje je kot duhovnik v Rimu pobožnim ženam razlagal Sveto  pismo.

Odpravil se je na Vzhod, da bi obiskal svete kraje, a je zbolel. Leta  379 se je dal posvetiti v duhovnika, potem je bil nekaj časa v  Carigradu učenec velikega cerkvenega učitelja sv. Gregorja Nacianskega.  Leta 382 je spremljal v Rim antiohijskega škofa. Bil je ves obložen s  svojimi rokopisi, kar je vzbudilo zanimanje papeža Damaza, ki ga je  imenoval za svojega tajnika. Veliko sta se pogovarjala o Svetem pismu in  papež je dal pobudo za nov prevod celotnega Svetega pisma v latinščino.  Hieronim je najprej popravil Novo zavezo, kasneje, ko se je dokončno  vrnil na Vzhod, pa je ponovno prevedel celotno Sveto pismo stare in nove  zaveze. Živel je v Betlehemu, kjer je bil predstojnik moškega  samostana, duhovno pa je vodil tudi redovnice, ki so prišle v Palestino  iz Rima. Pisal je svoja znamenita asketska pisma in druge spise,  poglavitne moči in sposobnosti pa je posvetil prevajanju Svetega pisma.  Delo je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je upravičeno zbujalo  občudovanje. Trajalo je skoraj trideset let. Opravljeno je bilo tako  temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta  1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo zahodne  Cerkve.

Na stara leta, ko je bil ves izčrpan od postov in bolezni, je moral  Hieronim bežati pred roparskimi tolpami, ki so napadle njegov samostan.  Delal je do zadnjega diha: narekoval je pisarju. Umrl je 30 septembra  leta 419 (ali 420). Njegove posmrtne ostanke so kasneje prenesli v  baziliko Marije Velike (Santa Maria Maggiore) v Rimu.

IME IN GOD

Ime Hieronim pomeni ‘kdor ima sveto, od Boga posvečeno ime’. Danes  godujejo tisti, ki jim je ime Hieronim (samo 10 oseb), pa tudi Jerko  (46), Jeromen; ženska oblika imena Hieronim je redkejša. Osebe s tem  imenom lahko godujejo tudi 8. 2. (sv. Hieronim Emiliani).

ZAVETNIK

Sv. Hieronim je zavetnik Dalmacije, teologov, učenjakov, učiteljev,  študentov, učencev, prevajalcev, univerz in znanstvenih ustanov,  asketov; je priprošnjik proti očesnim boleznim.

CERKVE PRI NAS

Na naših tleh je sedem cerkva posvečenih sv. Hieronimu; ena je župnijska (Kozana v Brdih), šest je podružničnih.

MISLI

Ker veselo sporočilo bogatim ukazuje, naj prodajo vse in od tega dajo  ubogim, to velja tudi zate, če si bogat. Če pa si resnično reven, nikar  ne poskušaj kopičiti velikega premoženja. (sv. Hieronim)

Ako je Kristus Božja moč in Božja modrost, velja, da kdor ne pozna  sv. pisma, ne pozna tudi, kaj je Božja moč in njegova modrost:  nepoznanje sv. pisma je nepoznanje Kristusa. (sv. Hieronim)

ŠE VEČ PODATKOV

Več podatkov o sv. Hieronimu, njegovem življenju, njegovem delu,  zlasti o prevajanju Sv. pisma, o njegovem češčenju in cerkvah,  posvečenih njemu lahko najdete v prilogi revije Ognjišče:  ČUK,  Silvester. Naš sveti Hieronim. (Priloga). Ognjišče, 2019, leto 55, št.  9, str 50-67., ki je dosegljiva tudi na tej povezavi: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/21877-nas-sveti-hieronim