Sveti Hieronim: 1600 letnica
Zadnji dan septembra goduje sveti Hieronim, ki mu je v koprski škofiji posvečenih šest podružničnih ali romarskih cerkva:
- Bošamarin – Župnija Koper-stolnica
- Čelje – Župnija Ilirska Bistrica
- Koritnice – Župnija Knežak
- Kozana – Župnija Biljana
- Nanos – Župnija Podnanos
- Topolovec – Župnija Sočerga
Poleg navedenih njemu posvečenih cerkvah se upodobitev svetega Hieronima nahaja še v naslednjih cerkvah koprske škofije: V stolnici Marijinega Vnebovzetja v Kopru mu je posvečen stranski oltar. V cerkvi Svetega Frančiška Ksaverija na Lozicah je njegov kip na glavnem oltarju. V cerkvi Svete Ane v Razgurih je njegov lesorez. V cerkvi Svete Trojice v Hrastovljah je na freski. V cerkvi Svetega Vida v Podnanosu je na enem od sklepnikov. V cerkvi Marijinega prikazovanja v Strunjanu je na sliki. V minoritskem samostanu v Piranu je na več slikah poznorenesančnih slikarjev.
Skupaj z ostalimi tremi velikimi zahodnimi cerkvenimi učitelji, s svetim Ambrožem in svetim Avguštinom ter svetim Gregorjem Velikim, je sveti Hieronim upodobljen v sledečih cerkvah koprske škofije: V cerkvi Svetega Štefana v Dolnji Košani v kamnitih kipih na glavnem oltarju. V cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu na freski na stropu pred prezbiterijem. V cerkvi Svetega Janeza Krstnika v Matenji vasi na kamniti prižnici. V cerkvi Svetega Jurija v Piranu na freski na stropu.
Nekdanje cerkve svetega Hieronima v koprski škofiji: Cerkev svetega Joahima v Jasenu, župnija Ilirska Bistrica, je bila posvečena najprej svetemu Evstahiju (1694), nato svetemu Hieronimu (1783), nato pa svetemu Joahimu. Cerkev svete Katarine Aleksandrijske v Gornji Branici, župnija Goče, je bila prvotno posvečena svetemu Hieronimu. Cerkev svetega Hieronima v Lozi pri Borštu, župnija Slavina, je omenjena v zapisih arhiva župnije Slavina, lega cerkve pa danes ni znana. Cerkev svete Uršule in svetega Hieronima ter svetega Osvalda v Jagrščah, župnija Cerkno, je danes v ruševinah. – V vasi Podnanos sta dve kapelici svetega Hieronima.
Poleg tega smo pred kratkim svetemu Hieronimu na čast poimenovali tudi Zavod Sveti Hieronim, v okviru katerega bo deloval Pastoralni dom v Strunjanu, ki ga obnavljamo in smo mu dali ime Morska zvezda, ker je v službi svetišča Device Marije od prikazanja v Strunjanu.
Kakor je vsem znano, je sveti Hieronim bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je tudi po našem mnenju ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je, kakor je tudi vsem znano, oznaka ‘quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit.’ Malo verjetno je namreč, da bi pisec mesto istovetil s sorazmerno dolgo mejo med dvema pokrajinama, bolj verjetno pa je, da je mesto istovetil s stičiščem meja dveh pokrajin na meji s tretjo pokrajino: Zahodno mejo Dalmacije in Panonije na meji z Italijo.
S tega sveta pa se je sveti Hieronim poslovil 30 septembra leta 419 ali 420. V prihodnjem in naslednjem koledarskem letu bomo torej slavili 1600 letnico svetnikovega odhoda v večnost. Z velikim veseljem torej podpiram pobudo, ki jo je dal dr. Rafko Valenčič, velik poznavalec svetega Hieronima in pisec knjige ‘Sveti Hieronim – mož s Krasa,’ da bi v prihodnjem in naslednjem koledarskem letu tudi kot škofija obeležili okroglo obletnico odhoda našega rojaka in ga po njemu posvečenih naših cerkvah in drugih obeležjih še dodatno počastili in predstavili različne vidike njegove orjaške osebnosti. Predvidena je vsekakor sveta maša in predstavitev cerkve in njene zgodovine, morebitna zanimiva izročila in pripovedi o češčenju svetnika, predavanje o določenem vidiku svetnikove osebnosti. Priporočamo pa se seveda tudi za morebitne dodatne podatke o njegovih znamenjih in upodobitvah, njegovih značilnostih in zanimivostih.
Verjamem, da je večina njegovih cerkva v dobrem stanju in da so kipi, slike in druge upodobitve svetega Hieronima ustrezno vzdrževane, kjer pa se morebiti kaže kakšna potreba, naj nam bo okrogla obletnica priložnost, da se izkažemo kot skrbni in dostojni varuhi dediščine tega velikana, ki je izšel iz naših krajev in kot meteor poletel od obzorja do obzorja.
škof Jurij
»Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa,« je zapisal sv. Hieronim, ki ga Cerkev časti kot prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. V zgodovino Cerkve se je zapisal predvsem s prevodom celotnega Svetega pisma v latinščino, ki ga je v nekaj desetletjih pripravil sam, in je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je upravičeno vzbujalo občudovanje. Zaslovel pa je tudi z bistrimi razlagami Svetega pisma in z drugimi spisi, zlasti asketskimi.
Hieronim (grško “človek s svetim imenom”) se je rodil okoli leta 345 v mestu Stridon na meji z Dalmacijo, južno od črte Akvileja-Emona, morda na sedanjih slovenskih tleh (obstaja več domnev). Starši so bili premožni in so bistrega sina poslali v šole, najprej v Milan, nato v Rim. Imel je čudovit spomin in izreden dar za učenje jezikov. Nekaj časa se je družil z veseljaško mladino. Proti koncu rimskih študij se je vpisal med katehumene in na velikonočno vigilijo leta 366 ga je papež Liberij krstil. To je zanj pomenilo začetek novega življenja. Veliko je potoval in si širil obzorje. Leta 370 je šel v Oglej, kjer se je pridružil občestvu, v katerem so prebirali Sveto pismo in razpravljali o bogoslovnih vprašanjih. Bili so povezani s podobno bogoljubno družbo v Emoni (Ljubljani). Pot ga je zanesla na Vzhod, v sirsko Antiohijo, kjer se je učil grščine in hebrejščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Tri leta je preživel kot spokornik v puščavi, pa je uvidel, da to ni zanj. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se spet odpravil na pot. Ustavil se je v Carigradu pri škofu Gregorju Nacianškem, ki mu je bil predvsem učitelj v razlaganju Svetega pisma. Leta 382 je prišel v Rim in papež Damaz ga je izbral za tajnika. Spoznal je njegovo učenost in spodbudil ga je, naj predela neustrezni latinski prevod Svetega pisma. Najprej je pregledal evangelije nato še druge knjige Nove zaveze. V Rimu je postal duhovni voditelj pobožnih žen, katerim je razlagal Sveto pismo. Papež Siricij, ki je na Petrovem sedežu nasledil Damaza, ni kazal posebnega zanimanja za Hieronimovo delo, zato je sklenil zapustiti Rim in se za zmeraj preseliti na Vzhod. To je storil leta 385.
Ko je prišel v Palestino, je Hieronim kot romar in raziskovalec obiskal najprej kraje, omenjene v Svetem pismu, nato je odšel v Egipt. Leta 386 se je s svojimi spremljevalci vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan; od takrat Palestine ni več zapustil. Tedaj se je za Hieronima začelo obdobje prizadevnega dela, ki je trajalo skoraj trideset let. Živel je v najstrožji askezi in ves čas posvetil prevajanju in pisanju. V Betlehemu je napisal svoja najpomembnejša bogoslovna in asketska dela, tam je dokončal svoje življenjsko delo – prevod – Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine. To je bilo delo, ki bi dandanes za več let zaposlilo množico strokovnjakov, on pa ga je opravil sam (pri prevajanju je imel v pomoč mnogo pisarjev) in sicer tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo rimskokatoliške Cerkve. Delal je do zadnjega, k večnemu počitku je odšel 30. septembra, najverjetneje leta 420 in na ta dan je njegov god v svetniškem koledarju vesoljne Cerkve.
