Spodaj so zbrana vprašanja, ki so v sinodalnem gradivu, kot tudi vprašanja, ki spadajo pod določeno tematiko. Na ta vprašanja lahko odgovorite kot posamezniki, jedrnato  in odgovore pošljete na naslov vikpas.kp@rkc.si.

Gre za to, da lahko pride do besede vsak, tudi tisti, ki  ni vključen v določene skupine v župniji, ker jih ni ali pa ne delujejo zaradi katerega koli vzroka. Lahko odgovori vsak, ki ima željo biti slišan  in želi doprinesti svoje mnenje v sinodalnem dogajanju!

 

1. TOVARIŠI NA POTI
   V sinodalnem gradivu: V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v vaši krajevni Cerkvi »hodi skupaj«? Kdo je del tega, čemur pravite »naša Cerkev«? Kdo nas prosi, naj hodimo skupaj? Kdo so tovariši zunaj cerkvenega dosega? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju, izrecno ali dejansko?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti: nekateri hodimo bolj skupaj, drugi so morda nekoliko bolj oddaljeni. Bi lahko prepoznali konkretne osebe (ali skupine), ki spadajo v prvo in tiste iz druge skupine. Kako močna je po vašem mnenju skušnjava, da bi razmišljali v smislu »naši«/«vaši«.

Kako župljani spodbujamo medsebojno povezanost in tako gradimo živo občestvo?

Kaj prispeva k temu, da se med župljani tkejo pristne prijateljske vezi? Katere so ovire za spodbujanje medsebojne povezanosti? Katere so še odprte priložnosti?

Kje bi družine v župniji potrebovale pomoč? Imate v pastorali župnije načrt, ki vključuje dejavnosti za družine od tistih,ki bolj sodelujejo, do tistih ki se ne odzivajo?

Kakšne aktivnosti bi morala organizirati župnija, da bi privedla čim več družin v objem župnijske skupnosti?

Kako župnija sprejema in se posveča novim družinam?

Katere stvari so pomembne za medsebojno povezanost in večjo odgovornost drug za drugega v župniji?

Kakšne oblike medsebojnega druženja in povezovanja vernikov v vaši župniji poleg udeležbe pri sv. maši še obstajajo?

Katere darove,sposobnosti prepoznavamo pri vernikih, ki še niso dejavno vključeni v življenje župnije? Kako  bi ti župljani s svojimi darovi obogatili našo župnijo? Kdo jih bo povabil k sodelovanju? Kako?

1. POSLUŠATI
   V sinodalnem gradivu: Prvi korak je poslušanje, za kar je treba brez predsodkov odpreti um in srce. Koga »mora« naša krajevna Cerkev »poslušati«? Kako poslušamo laike, zlasti mlade in ženske? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Koliko prostora namenimo glasu manjšin, zavrženih in izključenih? Ali prepoznamo predsodke in stereotipe, ki nas pri poslušanju ovirajo? Kako  poslušamo družbeni in kulturni kontekst, v katerem živimo?
   Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Prvi korak je poslušanje, za kar je treba brez predsodkov odpreti um in srce: bi lahko rekli, da vam osebno v vaši župniji kdo prisluhne? Bi zase lahko rekli, da prepoznate osebe (ali skupine) v župniji, ki bi jim bilo potrebno še posebej prisluhniti? Menite, da med sodelavci v župniji obstajajo predsodki, ki so ovira za to, da bi nekoga dobro slišali? Kateri so?

Ali so naše župnijske skupine, skupine ki se poslušajo,oz. na srečanju obstoječih skupin nameniti del srečanja poslušanju. Recepta za poslušanje ni v nobeni knjigi. Kot prazen list moramo stopiti pred človeka in mu pozorno prisluhniti. Ne z vnaprej izdelanimi recepti. Poslušati z vsemi svojimi čuti iz gest, drže, tona glasu…razbrati kaj nam sogovornik želi povedati, kaj ga teži, kaj želi, kaj nosi v srcu. Umetnost poslušanja nam ni dana kar tako. Tega se moramo učiti,vedno znova v vsaki situaciji na novo.  Kako in koliko se na srečanjih ŽPS poslušamo? Ali župnik prisluhne  nasvetu laika, ki je strokovnjak  oziroma vešč na določenem področju(gospodarskem, ekonomskem, kulturnem, socialnem)?

III. SPREGOVORITI
V sinodalnem gradivu : Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru (gr. parresia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kako spodbujamo svobodnega in pristnega duha komunikacije v  skupnosti in njenih sestavnih delih, brez dvoličnosti in preračunljivosti? Kaj pa v odnosu do družbe, katere del smo? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako deluje odnos  z medijskim sistemom (ne samo s katoliškimi mediji)? Kdo govori v imenu krščanske skupnosti  in kako te ljudi izbiramo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Vsi smo povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru: ali bi za našo župnijo lahko rekli, da je nam in večini vernikov dana možnost spregovoriti? Se čutite dovolj pogumni, da spregovorite na glas, ko je potrebno pričevati za Resnico? Kaj vas pri tem ovira? Kaj lahko naredite vi osebno, da bi bil glas vaše župnije bolj slišan tudi v širši lokalni skupnosti?

 

Imeti  v župniji skupine ljudi, v katerih si ljudje upajo spregovoriti o sebi,kjer vedo,da bodo pogovori ostali v tem krogu in se ne bodo širili okrog, kjer so ljudje lahko takšni, kot so.

Kako bi lahko v okviru obstoječih skupin župljanom ponudili več možnosti za pogovor?

1. PRAZNOVATI
   V sinodalnem gradivu: »Skupna hoja« je mogoče le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično obhajanje navdihujeta in usmerjata našo »skupno hojo«? Kako navdihujeta najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh vernikov v bogoslužju in izvrševanju posvečevalne službe? Koliko prostora je namenjenega  opravljanju služb lektorja in akolita?
   Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: »Skupna hoja« je mogoče le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije: kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene,  da bi bolj sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da pristopi kot sodelavec?

 

Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji  smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce? Kaj to pove o naši veri?Kakšni so sadovi našega skupnega nedeljskega praznovanja, potem ko odidemo iz cerkve? Kako v nedeljo izraziti občestvenost  po sv. maši ? Kako živeti občestvenost  tudi med tednom?

Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

Kako bi znova poživili molitev občestva za družine in njihove člane?

Na kakšen način bi družine spodbudli k družinski molitvi?

Maše za družine?

Mnogim različni zakramentalni simboli ali znamenja ne povedo skoraj nič več. Zato je eden od izzivov kako družinam pomagati spoznati ta »jezik« zakramentov in ga pričeti uporabljati.

Konkretizirajmo situacije, v katerih bi lahko družina iz posameznega zakramenta bolj zavestno črpala moč za življenje, reševanje problemov,uresničevanje dobrih del. Aktualizacija  posameznega zakramenta v vsakdanjem življenju.

Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako zaznavam učinke evharistije v mojem vsakdanjem življenju? Znamo biti evharistija za druge?

Kaj storiti za bolj slovesno branje Božje besede pri sv. maši?

1. SOODGOVORNI V POSLANSTVU
   V sinodalnem gradivu: Sinodalnost je v službi poslanstva Cerkve, h kateremu so poklicani vsi njeni člani. Kako so krščeni poklicani k dejavni udeležbi v poslanstvu misijonarskih učencev? Kako skupnost podpira svoje člane, ki se zavzemajo za služenje v družbi (družbena in politična zavzetost, v  znanstvenem raziskovanju in poučevanju, v spodbujanju socialne pravičnosti, v zaščiti  človekovih pravic in v skrbi za skupni dom itd.)? Kako jim pomaga, da te naloge izpolnjujejo kot poslanstvo? Kako poteka razločevanje v odločitvah, povezanih s poslanstvom, in kdo  sodeluje pri tem? Kako ste vključili in prilagodili različna izročila, ki predstavljajo dediščino  mnogih Cerkva, zlasti vzhodnih, glede na sinodalni slog in z vidika učinkovitega krščanskega pričevanja? Kako poteka sodelovanje na ozemljih, kjer so navzoče še druge Cerkve sui iuris?
   Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Sinodalnost je v službi poslanstva Cerkve, h kateremu so poklicani vsi njeni člani in to poslanstvo je evangelizacija: oznanjanje vesele novice o Vstalem. Ali se vam zdi, da so v vašo župnijo dobro vključene osebe, ki aktivno delujejo v javnem življenju lokalne skupnosti? Kako jih podpirate, oz. kako bi jih lahko še bolj? Mislite, da te osebe čutijo, da jih podpirate pri njihovih odločitvah? Ali jih nagovarjate kot enakovredne sodelavce v skupnem poslanstvu?

 

Na katere načine se župljani povezujejo s širšo družbeno skupnostjo na področju župnije?

Katere korake še lahko naredimo, da bi okrepili odnose med župnijo in širšo družbeno skupnostjo?

Katere dejavnosti, ki jih v župniji izvajamo so postale preveč pozunanjene? Kako bi jih lahko spremenili, da bi nas bolj spodbujale k pristnemu in osebnemu stiku z Bogom?

1. DIALOG V CERKVI IN V DRUŽBI
   V sinodalnem gradivu: Dialog je pot vztrajnosti, ki vključuje tudi tišino in trpljenje, ki pa je sposobna zbrati izkušnje oseb in ljudi. Kateri so kraji in načini dialoga v naši krajevni Cerkvi? Kako se lotevamo razhajanj v viziji, konfliktov in težav? Kako spodbujamo sodelovanje s sosednjimi škofijami, z redovnimi skupnostmi in med njimi na našem območju, z laičnimi združenji in gibanji ter med njimi itd.? Kakšne izkušnje v dialogu in skupnem prizadevanju imamo z verniki drugih religij  in z neverniki? Kako se Cerkev pogovarja in uči od drugih družbenih sektorjev: sveta politike,  ekonomije, kulture, civilne družbe, revnih …?
   Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Dialog je pot vztrajnosti: ali doživljam domačo župnijo kot prostor dialoga med različno mislečimi? Znamo kljub nesoglasjem najti stične točke kot temelj sodelovanja? Kako poteka konkretno sodelovanje z drugimi škofijami, duhovnimi gibanji, redovnimi skupnostmi? Ali sploh gojimo dialog z verniku drugih veroizpovedi in neverniki?

 

Ali in kako si člani ŽPS in druge delujoče skupine porazdelimo delo,ki ga je potrebno v župniji opraviti?Je naš način delitve dela učinkovit ali ga je treba  spremeniti?

Ali v naši župniji živijo predstavniki drugih svetovnih verstev( muslimani,budisti,judje)? Kakšen je dialog z njimi?

Ali so v naši župniji pripadniki univerzalnega življenja (zagrizeni vegetarijanci, Joga v vsakdanjem življenju, waldorfsko šolstvo, new age)? Morda se jim je pridružil kakšen znanec? Kakšno izkustvo imate ob dialogu z njimi? Kakšen odnos imate do njih?

Ali se ljudi,ki so bili prej ateisti(nekdanji komunisti) ali morda pripadniki druge verske skupnosti in so se župniji pozneje pridružili, veseliš ali pa jih obsojaš in jim očitaš nekdanji greh, ki ga je Bog že odpustil?

VII. Z DRUGIMI KRŠČANSKIMI VEROIZPOVEDMI
V sinodalnem gradivu: Dialog med kristjani različnih veroizpovedi, ki jih združuje en krst, ima posebno mesto na sinodalni poti. Kakšne odnose imamo z brati in sestrami drugih krščanskih veroizpovedi? Na  katerih področjih? Katere sadove smo nabrali ob tej »skupni hoji«? Katere težave se pojavljajo?
Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja To se mi zdi ok.

 

Ali v naši župniji živi večje število pripadnikov nekatoliških krščanskih Cerkva?  Kako je z ekumensko ozaveščenostjo v naši župniji?Kaj bi še lahko storili na ekumenski ravni?

VIII. OBLAST IN SODELOVANJE
V sinodalnem gradivu: Sinodalna Cerkev je sodelujoča in soodgovorna. Kako določamo cilje, ki jih želimo doseči, pot,  po kateri jih bomo dosegli, in korake, ki jih moramo narediti? Kako se v naši krajevni Cerkvi  izvaja oblast? Katere prakse timskega dela in soodgovornosti imamo? Kako se spodbujata služenje laikov in prevzemanje odgovornosti s strani vernikov? Kako delujejo sinodalni organi na ravni krajevne Cerkve? Imajo rodovitne izkušnje?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Sinodalna Cerkev je sodelujoča in soodgovorna: vodstvo in verniki (laiki) smo v enaki meri odgovorni za skupni vinograd. Bi lahko rekli, da se v vaši župniji izvaja oblast na način, ki dopušča enakovredno sodelovanje vernikov? Lahko zase trdite, da se znotraj občestva čutite poklicani k sodelovanju z vodstvom in ali to sodelovanje aktivno sprejemate? Imate dovolj glasu za soodločanje o ciljih in sredstvih skupnega dela?

 

Kaj skupaj verniki in župniki naredimo za pluralizem? Kaj  naredimo, da privabijo ljudi k sodelovanju? Koliko je mnenje laikov upoštevano?

1. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI
   V sinodalnem gradivu: V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem, ki temelji na soglasju, to pa izhaja iz skupne poslušnosti Duhu. S katerimi postopki in metodami skupaj razločujemo in sprejemamo odločitve? Kako jih lahko izboljšamo? Kako spodbujamo sodelovanje pri  odločanju v hierarhično strukturiranih skupnostih? Kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve (ang. decision-making) s trenutkom sprejemanja odločitve (ang. decision-taking)?  Kako in s katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost (ang. accountability)?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Krajevna Cerkev (župnija) je sicer hierarhično urejena skupnost, hkrati pa mora delovati v duhu soodločanja vseh vpletenih. Bi lahko trdili, da vi osebno soodločate pri procesu sprejemanja pomembnih odločitev? Če da, kakšen je pri vas postopek oblikovanja in dokončnega sprejetja neke odločitve? Če ne, kje vidite svoje mesto v tem procesu, da bi bili tudi sami del odločanja?

 

Na kakšen način se v župniji sprejemajo odločitve o  načinu izvajanja pastoralnih dogodkov?

Ali v župniji poteka razprava o gospodarskih projektih, o načrtih kaj je nujno?

Ali so laiki( npr.člani ŽGS) pripravljeni prevzeti nadzor nad gospodarskimi načrti? Ali je župnik voljan deliti podatke z njimi?

Kako kot kristjan in kot župnijska skupnost presojamo ljudi, ki jim je razpadel zakon? Jih skušamo razumeti? Jim ponujamo možnost vključitve v župnijsko delovanje?

Ali sta pastoralna in prosvetna dejavnost Cerkve usklajeni? Kako preprečiti razdrobljenost dejavnosti, oz. priti k načrtnemu in celovitemu delovanju?

Mnogi ne morejo prejeti sv. obhajila zaradi življenjskega položaja, v katerem so se znašli (zunajzakonske skupnosti, ločeni in ponovno civilno poročeni…)Kako jim razložiti, da so ravno tako povabljeni k občestvu Cerkve? Kako opozoriti tiste, ki nevredno  pristopajo k  sv. obhajilu?

1. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST
   V sinodalnem gradivu: Duhovnost skupne hoje je poklicana, da postane vzgojno načelo za oblikovanje človeka in kristjana, družin in skupnosti. Kako vzgajamo ljudi, zlasti tiste, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi bili bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega in sodelovati v dialogu? Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti? Katera orodja nam lahko pomagajo prebrati dinamiko kulture, katere del smo, in kako ta vpliva na naš slog Cerkve?

 

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Duh sinodalnosti ostane med nami, če ga neprestano gojimo in zanj skrbimo. Kako je v naši župniji poskrbljeno za stalno izobraževanje in vzgojo sodelavcev? Ali bi lahko rekli, da ta vzgoja krepi sposobnost medsebojnega poslušanja, sodelovanja, dialoga? Bi lahko bila tudi sodobna kultura, katere del smo, naša učiteljica pri delu v skupnem vinogradu? Kaj se lahko naučimo od nje?

Na katere načine v župniji pridobivamo nove voditelje župnijskih skupin oz. nove župnijske sodelavce in jih uvajamo v njihovo delo?

Na katere načine skrbimo za rast v veri župnijskih sodelavcev,za njihovo strokovno usposabljanje za delo v župniji? Kako bi to lahko še izboljšali?

Kako v župniji skrbimo za duhovno oblikovanje pastoralnih sodelavcev?

Na katere načine v naši župniji, kristjanom vseh starosti, pomagamo prepoznavati njihove darove,sposobnosti in razločevati njihovo poklicanost?

Na kakšen način bi župnijskemu občestvu približali odgovornost za krščansko rast slehernega člana župnijske skupnosti?