Proti koncu spravila letnih pridelkov se Gospodu zahvaljujemo za sadove zemlje, proti koncu svetega leta usmiljenja pa se Gospodu zahvaljujemo za sadove Duha, ki jih je sveto leto obrodilo v naših srcih: za vsa telesna in duhovna dela usmiljenja, ki so najlepši izraz naše ljubezni do bližnjega; za vse življenjske spovedi in odveze, ki rigolajo in trebijo zemljišča naših src; za vsa svetoletna romanja in odpustke, ki bližnje priložnosti za greh spreminjajo v daljne in zmanjšujejo naše nagnjenje k slabemu; za vsa odpuščanja in vse sprave, ki nas osvobajajo notranje zagrenjenosti in krčev; za okrepljen trikotnik naše vernosti, za trojno vrvico naše vere in upanja in ljubezni, ki se ne pretrga hitro (Prd 4,12); za šesterokotnik darov Svetega Duha s sedmim darom strahu Gospodovega v sredini, ki nam kliče v spomin lonček v satovju in Božjo modrost, ki je »slajša kot med in čista strd« (Sir 24,20); za osmerokotnik sadov Svetega Duha z devetim sadom ljubezni v sredini (Gal 5,22), ki nam kliče v spomin stare krstilnice in blaginjo nebeškega kraljestva, izraženo v osmerih blagrih Gospodovega govora na gori (Mt 5,1-12). Vsi našteti liki so kakor gredice v cvetočem vrtu našega duhovnega življenja: naj v njem nikoli ne manjka ne dišečih vonjav ne sočnih sadov!

Zahvaljujem se škofu Metodu in obema vikarjema, dekanom in župnikom, duhovnim pomočnikom in kaplanom, redovnikom in redovnicam, katehistom in katehistinjam, izvajalcem karitativnih dejavnosti, zaposlenim v šolskih ustanovah in v ustanovah javnega obveščanja, vsem, ki ste dejavni v trojnem poslanstvu Cerkve: v oznanjevanju in bogoslužju ter človekoljubju. Naj vas spodbuja apostolovo zagotovilo: »Da, zaradi nas je bilo zapisano, da mora orač orati v upanju in mlatič upati na delež. V Mojzesovi postavi je namreč zapisano: ‘Ne zavezuj gobca volu, kadar mlati!’« (1 Kor 9,9-10). Bodite torej tudi vi prvi deležni sadov svojega truda in napora!

msgr. dr. Jurij Bizjak
škof