Po katoliškem izročilu se duhovniki, redovniki in laiki, ki molimo sklepnice (nočni del molitvenega bogoslužja tik pred spanjem), na začetku slednjih zaustavimo in si izprašamo vest. Namen tega je, da se zazremo nazaj po dnevu in ugotovimo, na katerem področju smo morda grešili in kje se lahko drugi dan izboljšamo. Izpraševanje vesti pa je zelo priporočljivo za vse verne kot del njihove osebne večerne molitve. Osebna molitev ni le čas za Boga, temveč tudi čas zase, zlasti z izpraševanjem vesti pa pregledamo odnose, ki sestavljajo naše življenje in brez katerih bi bilo slednje prazno. Tako tudi duhovno rastemo, naši odnosi, z Gospodom in z ljudmi pa se izboljšajo. S tem pripomočkom na življenje ne gledamo tako črno in obupano, k počitku ležemo zaupljivo in se izročimo v Božje roke, kakor tudi v roke Marije, angelov, svetnikov in vernih duš. Kdor si redno izprašuje zvečer vest, je vedno pripravljen tudi na dobro sveto spoved, zakrament Božjega usmiljenja. Tu je deset področij, ki jih velja vsak večer pregledati:

1) Hoja za Jezusom. Kako sem se čez dan trudil slediti Jezusu. Tu gre za zelo pomembno področje pri izpraševanju vesti, saj tako pregledamo, kako smo izpolnjevali svoje STANOVSKE DOLŽNOSTI. Vsakdo namreč Jezusu sledi v svojem življenjskem stanu. Kako sem torej sledil Jezusu v svojem stanu – najprej kot kristjan, potem kot sin ali hči, kot študent ali dijak, kot fant ali dekle, kot športnik, glasbenik… Sem na kak način sledil Jezusu, se vprašal, kako bi npr. on nekaj napravil, kako bi on odreagiral? Sem nudil dober katoliški zgled ostalim ali bil morda prav zato drugim v pohujšanje?

2) Uporaba časa. Kako sem uporabljal svoj čas čez dan? Sem ga porabil dobro, disciplinirano, kolikor toliko urejeno, ali pa sem z delom in dolžnosti odlašal? Sem čas zapravljal z delanjem drugega od tistega, kar naj bi delal, gledanjem TV in drugih reči, na internetu, Facebooku, igranjem videoigric? Sem si vzel nekaj časa za osebno molitev in za telesno sprostitev s kakim sprehodom ali športno dejavnostjo? Sem si vzel nekaj časa za družino in prijatelje? Sem si vzel dovolj časa za dolžnosti, za pogovor, branje, molitev…

3) Božja volja. Božja volja je zapisana v Svetem pismu in izročilu Cerkve. Lahko rečemo, da je povzetek slednje zlasti v deseterih Božjih zapovedih. Preglejmo zato svoj dan s pomočjo deseterih zapovedi, in sicer v najširšem možnem obsegu, saj recimo zapoved “ne ubijaj” še zdaleč ne pomeni le, da bi za vogalom na nekoga čakal s puško v roki, da bi ga ubil, temveč to, če smo bližnjemu škodovali miselno, govorno, na koncu pa tudi telesno. Bodimo tudi zelo natančni, saj so pri nekaterih zadevah zelo pomembne okoliščine dejanja, drugod pa število.

4) Ljubezen in dobrodelnost. Sem čez dan postavil Boga na prvo mesto in ga ljubil nad vse? Sem bil dobrotljiv in dobrodelen do svoje družine, sošolcev, prijateljev, zapostavljenih, revnih? Sem bil morda do koga nepotrpežljiv?

5) Molitev.  Sem opravil najprej čez dan svojo molitveno dolžnost, da sem torej, vsaj na kratko, molil zjutraj, se vsaj pokrižal ob zvonjenju ter pred in po jedi? Sem molil v naglici? Sem molil iz srca? Sem si vzel čas za osebno molitev? Bi morda lahko šel čez dan k  sveti maši? Sem se morda mimogrede ustavil v cerkvi in tam molil? Sem molil za družino, prijatelje, sošolce, učitelje? Sem molil za druge, zlasti za tiste, s katerimi sem imel čez dan kake težave, ali pa sem jih le klel? Sem se pri molitvi boril proti raztresenosti ali ne? Sem morda prebral kaj iz Svetega pisma, svetopisemsko zgodbo, kaj iz življenja svetnikov, odlomek iz duhovne knjige? Sem morda pogledal, prebral ali poslušal kaj lepega, svetopisemskega, duhovno bogatega na internetu?

6) Strah. Sem imel dovolj Božjega strahu, kar pomeni, da sem se trudil, da bi Boga poslušal, mu služil, ga molil in ga ne žalil? Sem iz strahu, da bi koga ne užalil morda zatajil svojo katoliško vero? Sem morda iz ljubega miru kaj zamolčal ali prikril, se morda celo zlagal? Me je strah kakorkoli čez dan oviral, da bi živel svoje življenje v polnosti?

7) Telo. Sem danes jedel zdravo ter bil uravnotežen pri hrani in pijači? Sem si vzel dovolj počitka? Sem se prepuščal lenobi? Sem se čez dan morda mudil v kakih nečistih mislih, fantazijah, željah? Sem morda kaj nečistega gledal (pornografijo, recimo, a tudi kaj drugega je lahko…)? Sem morda kaj pokvarjenega govoril, morda koga zato pohujšal? Sem se oblekel urejeno in ponižno, ali pa sem iskal pozornosti, se celo oblekel izzivalno?

8) Jezik. Sem danes koga opravljal ali celo obrekoval (se izmišljal o bližnjem lažnive stvari…)? Sem se mudil v nepotrebnem govoričenju in čenčah? Sem komu dal slab nasvet? Sem dar govora kaj uporabil tudi za to, da sem pričeval za Jezusa? Sem govoril grde besede?

9) Zaupanje. Sem zaupal v Boga, da je ob meni, me varuje in zame poskrbi? Sem zaupal svojim najbližjim in prijateljem? Sem morda zlorabil njihovo zaupanje? Sem bil čez dan preveč v skrbeh zaradi svojega zdravja, ocen, izpitov in drugih okoliščin, da me je to oviralo?

10) Hvaležnost. Kako sem čez dan izkazoval hvaležnost Bogu in bližnjemu, zlasti tistim, ki so mi kaj lepega ali dobrega rekli in storili? Kako je bilo s tremi “magičnimi besedami”: prosim, hvala in oprosti? Sem bil hvaležen in sem hvaležen za vse dobro, ki ga imam – vero, družino, zdravje, službo, obleko, hrano…, ali pa sem imel vse to za samoumevno? Kaj se mi je čez dan zgodilo lepega in dobrega, koga sem čez dan srečal. To je zadnja točka izpraševanja vesti, da bi znali videti lepoto dneva in življenja. Na koncu obudimo iskreno kesanje nad vsem, kar je bilo slabega, malomarnega ali opuščenega. Izberimo vsaj eno področje, na katerem se bomo naslednji dan izboljšali, kjer se bomo posebej potrudili. S trdno voljo in Božjo pomočjo lahko namreč živimo dobro oz. tako kot Bog hoče od nas. Nebesa so polna spreobrnjenih grešnikov. Zmolimo kesanje, najbolje, če mašno (Vsemo gočnemu Bogu…), nato lahko molimo tudi kakega od lepih večernih obrazcev: O Jezus, blagoslovi me; O, Gospa moja; Sveti angel; Jezus, Marija, Jožef…