Zbrali smo se k maši, med katero bomo blagoslovili novo redovno hišo, kapelo, oltar in drugo opremo. Vsem, ki ste bili v to delo vpeti, se iskreno zahvaljujem.

Naše cerkve in kapele so sveti kraji, kjer se zbira Božje ljudstvo, da posluša Božjo besedo, skupaj moli, prejema zakramente in obhaja sveto evharistijo. Zaradi tega to niso navadni prostori, ki bi bili na voljo za kakršnokoli zbiranje. So sveti kraji, izvzeti kraji, ki so od posvetitve ali blagoslovitve naprej določeni za bogoslužje, molitev in druga sveta opravila.

Bogoslužje posvetitve ali blagoslovitve cerkve je zelo staro. Svoj izvor ima v Svetem pismu. Z velikimi slovesnostmi, ki so trajale več dni, so posvetili jeruzalemski tempelj. Kakor je bilo posvečenje templja potem priložnost za spominjanje tega važnega dogodka iz zgodovine odrešenja, tako nas taki dnevi kot je današnji spominjajo na naše duhovne in verske korenine. Spominjamo se svojih prednikov, svojih redovnih ustanoviteljev, svojih sosester, ki so tu živele, delale in se posvetile. Spominjamo se njihove vere, velikodušnosti in požrtvovalnosti.

Apostol Pavel zatrjuje, da ima vsaka cerkev en sam temelj, in to je Jezus Kristus. Cerkev je Božja zgradba in nam kot taka pomaga pri naši duhovni in krščanski rasti, da smo lahko živi templji, polni Božjega Duha. Ta redovna hiša je zgrajena iz različnih materialov: iz kamna, lesa, opeke, cementa, peska, kovine in iz drugega materiala.

Material za izgradnjo naših duhovnih templjev pa so: zasebna in skupna molitev, sv. evharistija, premišljevanje, Božja beseda, oznanjevanje, pričevanje, versko izobraževanje in drugo. Te dejavnosti je treba vedno znova vrednotiti in izpopolnjevati.

Naše cerkve in kapele so bile in bodo pokropljene z blagoslovljeno vodo, maziljene s sveto krizmo, očiščene in okrašene, kar nas vse spominja, kako moramo ohranjati in spopolnjevati svoje žive templje, vsak samega sebe, svoje družine in svoje redovno ali župnijsko občestvo.

S svetim krstom smo se vcepili v živo Cerkev. Z drugimi zakramenti in z redovniškimi zaobljubami smo se še bolj priličili in se vrasli v Kristusa.

Če smo samo živi kamni Cerkve, bodo zaradi nas bolj duhovno prebujeni in živi tudi drugi: naše sosestre, naši bratje, sorodniki in znanci, naši župljani. Kakor je v stavbi cerkve vsak kamen pomemben, tako je v Božjem kraljestvu pomemben vsak kristjan.

Sv. Janez Krstnik, čigar mučeništvo danes obhajamo, je bil neustrašen pričevalec in Jezusov predhodnik. Žrtvoval se je do konca za pravico in resnico.

Danes je mnogim vseeno, kaj je resnica in kaj je laž, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj vodi v človeški napredek in kaj v duhovno razsulo in propad. Ljudje največ življenjskih energij posvetijo proizvajanju in uživanju materialnih dobrin.

Sestre usmiljenke že 55 let tu na Gradu pričujejo za duhovne vrednote in jih oznanjajo s svojim delom in življenjem. V tem času so se razmere močno spremenile, njihovo število se je občutno zmanjšalo, zato se iz velike hiše umikajo v to majhno hišo v želji, da bodo v tej skupnosti v Domu Marije kraljice pričevale in molile za nas, da bodo sol zemlje in luč sveta, dokler bo Gospod hotel.

 

msgr. Metod Pirih
upokojeni koprski škof