Študentska maša pri sv. Ani v Kopru: Škof Peter Štumpf študente spodbudil k prijateljstvu

V torek, 6. oktobra ob 20.00 so se študentje zbrali pri sveti maši v cerkvi sv. Ane v Kopru, da bi prosili blagoslova ob začetku novega študijskega leta. Koprski ordinarij škof Peter Štumpf jih je takole nagovoril: 

Dragi mladi prijatelji – študentke in študenti, dragi profesorji, draga sobrata duhovnika Slavko in Bogdan, dragi bratje in sestre! Vse vas lepo pozdravljam v Kristusu.

Ob začetku študijskega leta se obračamo h Kristusu, našemu Odrešeniku, ki so ga njegovi prijatelji radi klicali Učenik. Nagovarjal jih je s prilikami, nauki in tudi opozorili. Poznal je življenje, njegove lepote in pasti. Predvsem pa je poznal človekovo srce.

Tudi mi potrebujemo njegovo besedo. Ob vseh učbenikih, skriptih, zapiskih in računalniških programih je dobro imeti Sveto pismo pri sebi – zelo blizu sebe. Ne kot zaprto knjigo, ampak kot knjigo, ki se vsak dan odpira. Ob določenih urah dneva ali pa tudi kar tako, mimogrede, je dobro pogledati vanjo in prebrati, kaj mi Bog sporoča ta dan.

Poslušanje Božje besede nam pomaga prav izbirati. Sredi številnih možnosti se učimo razločevati, kaj je dobro, kaj je potrebno in čemu je vredno nameniti svoje življenje. To so izbire v Svetem Duhu.

Jezus pa svojih prijateljev ni učil samo z besedami. Z njimi je delil tudi vsakdanje življenje. Rad je obiskoval dom Lazarja, Marte in Marije. Tu se je počutil zelo domače. Tudi postrežba je morala biti odlična. Marta je znala poskrbeti, da je močno dišalo iz njene kuhinje. Jezus se je veselil takšnega gostoljubja. Tukaj je našel mir in potreben počitek za poslanstvo, ki mu ga je namenil njegov nebeški Oče.

Dobro je imeti prijatelje, pri katerih najdem svoj mir in počitek. Prijatelji razveseljujejo srce in dajejo smisel. Dober prijatelj je več vreden kot vse zlato. Ostane zvest v dobrih in slabih časih. Zna molčati, ko je treba molčati, in govoriti, ko je treba govoriti. Ne umika se in ne skriva, ko ga potrebujem. Pride naproti, še preden pomislim nanj, da bi mi lahko pomagal.

Znanih je veliko primerov dobrega prijateljstva iz študentskih let, ki se je nadaljevalo še dolgo potem. Iz takšnih prijateljstev so nastajali svetniki: recimo sv. Gregor Nacianški in sv. Bazilij. Nastajale so nove redovne družbe: recimo jezuiti. Nastajale so tudi nove družine. Tega je največ. Tudi prijateljstva med študenti in profesorji so obrodila nove ideje, šole in gibanja na različnih področjih umetnosti in znanosti.

Dobro prijateljstvo je kot kvas in sol človeške družbe in odnosov.

Jezusovi prijateljici Marta in Marija sta bili sestri. Radi sta se imeli na svoj način. Ljubezen ju je povezovala, vendar jima tudi nesoglasja niso bila tuja. Marta je imela bolj rada kuhinjo, Marija pa premišljevanje in tuhtanje. To je dobro vidno tudi v evangeliju (prim. Lk 10, 38-42).

Jezus pride v njun dom, se usede in oznanja. Marija sedi pri njegovih nogah in ga posluša. Marta zavzeto pripravlja postrežbo. Dela je veliko in rada bi, da bi ji sestra pomagala. Njeno služenje je dragoceno, vendar jo skrb tako prevzame, da izgublja mir. Jezus Marte ne zavrača, ampak jo vabi, naj sredi svojih opravil ne spregleda njega, zaradi katerega se trudi.

Marija pa v poslušanju Jezusa sreča tudi sebe. Odkriva, da ji namenja pozornost in svojo ljubezen. Ob njem spoznava svojo vrednost kot človek in kot ženska. Izbrala je najboljši del, ki ji ne bo vzet (prim. Lk 10, 42).

Danes obhajamo god sv. Bruna iz Kölna, ustanovitelja kartuzijanov. V njem bi lahko srečali sledilca Marije iz Betanije. Svoje življenje je postavil pred Jezusa. Zapustil je dinamiko in vrvež posvetnosti in šel v samoto iskat Jezusa.

Šel je, da bi ga našel in poslušal. Tudi on je imel sledilce. V dolgi vrsti stoletij so prišli tudi k nam v Pleterje. Prepoznavamo jih kot tihe, skrite molivce in poslušalce Božje besede. V samoto so odšli, da bi dobili in ohranili najboljši del: življenje s Kristusom, ki se dopolni v nebesih.

Pred nekaj dnevi smo obhajali 800 let odhoda v večnost sv. Frančiška Asiškega. Tudi on je izbral najboljši del: posnemanje Kristusa v preprostosti in uboštvu. Sv. Bruno ga je iskal predvsem v samoti in tišini, sv. Frančišek pa tudi med ljudmi, posebej med ubogimi. Oba sta svoje življenje postavila pred Kristusa in mu pustila, da ju vodi.

Frančišek je sprejel negotovost in odvisnost od drugih, da bi bil bolj prost za Kristusa. Postal je klic ubogih po Kristusu. Njegov najbolj viden glasnik je bil papež Frančišek.

V prvem berilu se nam predstavi še en gorečnež za Kristusa. To je apostol Pavel. Najprej je bil preganjalec Kristusovih učencev, po srečanju s Kristusom pa je postal svoje lastno nasprotje. Kristus mu je postal vse. Zaradi Kristusa je imel vse za smeti. Ni se bal ničesar in nikogar. Vse je hotel pridobiti za Kristusa.

Svoje življenje je postavil pred Kristusa. Pri tem je bil nekoliko kot Marta, saj je izdeloval šotore, da si je služil kruh, in bil je kot Marija, saj je bil v molitvi in premišljevanju nenehno s Kristusom. Oznanjevanje Kristusa mu je bilo prvo in najsvetejše opravilo. Tisti, ki so ga poznali od prej, ko je še preganjal Kristusove učence, so po njegovem spreobrnjenju slavili Boga zaradi njega (prim. Gal 1,13–24).

Študentke in študenti iščete in, ko najdete, izbirate. Poiskali ste si svojo smer študija. Našli ste si fakulteto ali visoko šolo, kjer boste svoj študij poglabljali in si pridobivali znanje. Radi bi prišli do znanja, ker ste radovedni. Ta radovednost vas žene v poklic, v katerem boste osebnostno dozorevali in si služili vsakdanji kruh.

Vendar je tudi tukaj potrebna veščina izbiranja. V našem življenju je prostor za služenje in poslušanje. Tudi vi potrebujete oboje: zavzetost za študij in vsakdanje delo ter čas, ko se ustavite pred Kristusom. Poslušanje njegove besede vam pomaga, da svoja opravila opravljate z več vere in ljubezni.

Nujno je, da v vas ostane Marta, se pravi, da postanete sposobni samostojnega življenja, tudi v kuhinji in pralnici. Nujno pa je tudi, da kakor Marija ostajate pri Kristusu, v poslušanju Božje besede in obhajanju zakramentov.

Kruh na vaši mizi in kruh na oltarju – to dvoje daje življenje za sedanji čas in za tisti prihodnji čas, ki mu pravimo večnost. Naš cilj so nebesa.

Drage študentke in študenti, s tem, da ob študiju  prihajate tudi h Kristusu pri sveti maši in sveti spovedi, izbirate najboljši del. To izbiro obnavljajte vsak dan. Odprite Sveto pismo, vzemite si čas za molitev in bodite dobri prijatelji drug drugemu.

Smo v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca. Vsak dan povežite svoje srce z Jezusovim in Marijinim Srcem s to sveto verigo, vsaj z desetko rožnega venca. V molitev vključite svoj študij, svoje izbire in ljudi, s katerimi se srečujete. Bog sliši vaše prošnje in molitve. Amen.

Fotografije: Arhiv ŠD Jadro